OFF prostotrgovinskega sporazuma EU-Japonska
Unesco je priznal stari del mesta Hebron in grobnico patriarhov kot palestinsko dediščino. Resolucija, ki jo je predlagala Palestina in je bila sprejeta, zajema dva člena. Prvič, da sta dotični območji uvrščeni na Unescov svetovni seznam dediščine, in drugič, da sta tako stari del Hebrona kot grobnica pripoznana kot objekta v nevarnosti. Slednje pomeni, da mora Unescov odbor o njunem statusu razpravljati vsako leto. Združene države Amerike in Izrael so skušali uveljaviti anonimno glasovanje, vendar je bilo tej želji ugodeno le delno, saj države niso bile dolžne razkriti svojega glasu, a hkrati volilni izid ni bil popolnoma skrit. Za sprejetje je resolucija potrebovala glasove dveh tretjin članic.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gueterres je naznanil, da so se pogajanja o Cipru zaključila brez dogovora. Ponovna pogajanja, ki so se pričela v Švici pred nekaj tedni, so bila usmerjena k dogovoru med turškim in grškim delom Cipra. Že več kot pol stoletja trajajoči konflikt je eskaliral leta 1974 po državnem udaru na grškem delu Cipra, nakar je intervenirala turška vojska.
Poleg vprašanja deljenja oblasti in razmejitve območja so omenjena pogajanja pustila nerešeno vprašanje umika turške vojske. V pogajanja so bili poleg Grčije in Turčije vpleteni še Evropska unija, Združeni narodi in Velika Britanija, ki ima tudi pravico vojaške intervencije v primeru etničnega konflikta. V nekdanji koloniji Velike Britanije je poleg prisotnosti britanskih vojakov in modrih čelad nastanjenih tudi okoli 40 tisoč turških vojakov. Spomnimo, da so Združeni narodi leta 2004 že neuspešno poskušali z obema stranema doseči dogovor, o katerem so prebivalci glasovali na referendumu, vendar je bil predlagan dogovor zavrnjen.
Notranji ministri držav Evropske unije so zavrnili predlog Italije, da bi ostale države odprle pristanišča za ladje z migranti. Italija, ki se v zadnjih tednih sooča s prihodom večjega števila migrantov, je predlagala spremembo mandata evropske operacije Triton tako, da bi ladje z migranti pristajale tudi v drugih evropskih državah, in ne zgolj v Italiji. Hkrati so notranji ministri na srečanju v estonskem Talinu potrdili povečanje pomoči libijski obalni straži, ki migrante skuša ustavljati v svojih vodah, in pospešitev deportacij zavrnjenih prosilcev za azil. Prav tako so nevladne organizacije, ki rešujejo migrante v Sredozemlju, pozvali, naj sodelujejo z evropsko obalno stražno, in podprli predlog Italije, da spiše pravila delovanja za nevladne organizacije v Sredozemskem morju. Evropska unija namreč nevladnike obtožuje, da s svojimi reševalnimi akcijami spodbujajo prihod migrantov. Nevladne organizacije obsojajo poskuse omejevanja svojih operacij.
Medtem pa se krhajo odnosi s Turčijo, državo, na katero so se outsourcala nestrinjanja glede prihoda in sprejemanja beguncev. Evropski parlament je včeraj sprejel redno letno poročilo, ki vsebuje predlog za prekinitev pristopnih pogajanj s Turčijo. Kako bi bilo v tem primeru s sredstvi, ki jih pridobiva Turčija od Evropske unije, pojasni Franc Bogovič, član Delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Turčija.
V Hamburgu se ob nadaljevanju protestov začenja dvodnevno srečanje voditeljev 20 gospodarsko najmočnejših držav, znanih kot G20. Zasedanje gosti nemška kanclerka Angela Merkel, teme, o katerih bodo voditelji razpravljali, pa so umik Združenih držav Amerike iz pariškega podnebnega sporazuma, prosta trgovina, migracije in konflikti širom sveta, kot je konflikt v Jemnu, bojkot štirih arabskih držav Katarja, območni spor v Južnokitajskem morju in napetost med Južno in Severno Korejo. Srečanje že nekaj dni spremlja nekaj desettisočglava množica protestnikov, za del katerih je policija uporabila vodni top in solzivec. Odvisno od definicije nasilja je prišlo do večjih ali manjših nasilnih izgredov. Skupno gospodarstva skupine G20 zajemajo okoli 90 odstotkov svetovnega BDP-ja in 80 odstotkov svetovne trgovine. Več o srečanju pa v Kultivatorju ob 17-ih.
Pred srečanjem v Hamburgu pa sta v podporo prosti trgovini Japonska in Evropska unija podpisali politični dogovor o prostotrgovinskem sporazumu. Politični dogovor pomeni zavezo za zaključek pogajanj, ki sicer trajajo od leta 2013, medtem ko nekatere podrobnosti sporazuma še niso dogovorjene. Tako kot pri ostalih prostotrgovinskih sporazumih je problematična netransparentnost procesa sprejemanja. Pojasni Andrej Gnezda iz organizacije Umanotera:
Sledeč dostopnim podatkom, ki so predvsem posledica pricurljanih dokumentov, se sporazum vsebinsko bistveno ne razlikuje od sporazuma CETA s Kanado in predlaganim TTIP z ZDA, se pa razlikuje jezikovna formulacija. Še posebej tista, ki se nanaša na obvezujočnost spoštovanja sprejetih okoljskih standardov.
Poglavitni kamni spotike so bili pri varovanju osebnih podatkov pri trgovini z digitalnimi vsebinami, liberalizaciji trgovine s kmetijskimi proizvodi in kozmetičnih razlikah med sodnim mehanizmom reševanja sporov med investitorji in državami.
Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je včeraj izdalo več sodb. Med njimi je tudi odločitev o neustavnosti volilnega mehanizma v narodni dom parlamenta Federacije. Del pritožbe o neustavnosti je bil sprožen konec lanskega leta, čemur je sodišče deloma že ugodilo. Ker pa volini mehanizem do sedaj ni bil spremenjen, je del, ki ni v skladu z ustavo odstranilo, s čimer pa je bil ukinjena zakonska podlaga volitev v narodni dom. Odločitev komentira ustavni pravnik iz BiH, Zlatan Begić.
Kakšne bojo posledice odločitve, današnji off zaključi Begić.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj