OFF protestov

V Tbilisiju, glavnem mestu Gruzije, več tisoč ljudi protestira proti zakonoma o preglednosti tujega vpliva in o registraciji tujih agentov. Po mnenju protestnikov bosta zakona omejila svobodo tiska in zatirala civilno družbo. Po zakonih, ki ju je gruzijski parlament potrdil v prvem branju, se bodo morali mediji v več kot 20-odstotni lasti tujih subjektov registrirati kot tuji agentje. Mediji in nevladne organizacije bi se morale registrirati pri pravosodnem ministrstvu kot agenti tujega vpliva, s tem pa bi bili podvrženi večjemu nadzoru nad poročanjem in delovanjem. Registrirani bi prav tako morali predložiti finančno izjavo, ki bi vsebovala podatke o izvoru, znesku in namenu prejetega in porabljenega denarja ter drugih materialnih koristi. V primeru, da se ne bi registrirali, bi jim grozila kazen v obliki globe ali do pet let zapora. Na protestu je sicer prišlo tudi do spopadov s policijo, na katero so protestniki metali molotovke, policija pa je uporabila vodni top in solzivec. Zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je dejal, da bi sprejem zakonodaje v trenutni obliki pomenil korak nazaj v prizadevanjih države za vstop v Evropsko unijo.

Pet žensk je vložilo tožbo proti ameriški zvezni državi Teksas, ker so jim zdravniki kljub življenjski ogroženosti zavrnili dostop do splava. Teksaški kongres je še pred razveljavitvijo odločitve v primeru Roe proti Wade sprejel restriktiven zakon o opravljanju splava. Zakon omogoča vlaganje tožb proti zdravnikom, ki opravljajo postopke umetne prekinitve nosečnosti. Splav je v Teksasu po zakonu dovoljen le v primeru življenjske ogroženosti nosečnice, ali če obstaja veliko tveganje poškodbe ene glavnih telesnih funkcij. Kakor trdijo odvetniki tožnic, pa se zdravniki zaradi nejasno definiranih izjem bojijo tožb in se izogibajo opravljanja splava. Nekateri zdravniki tudi čakajo, da se stanje nosečnice poslabša, preden začnejo s splavom. Če zdravnik prekrši zakon, lahko izgubi zdravniško licenco, lahko pa ga doleti tudi zaporna kazen. Tožnice tako zahtevajo jasno definirane kriterije za opravljanje splava. 

V Grčiji poteka celodnevna stavka javnih uslužbencev, zdravnikov, učiteljev, voznikov avtobusov in trajektnih posadk. Stavkajo proti slabemu vladnemu upravljanju železnic, ki je pripeljalo do nesreče pri Larisi, v kateri je umrlo 57 ljudi. Stavko so podaljšali tudi železniški uslužbenci, ki zahtevajo izboljšanje varnostnih protokolov. V Atenah so proti vladi prav tako napovedani protesti. Predsednik vlade Kiriakos Micotakis, ki ga julija čakajo volitve, je zaprosil za pomoč Evropske unije pri prenovi železniškega sistema.

Izraelske sile so ubile šest Palestincev v begunskem taborišču v Dženinu. Med napadom je bilo poškodovanih še 26 Palestincev in dva izraelska vojaka. Eden izmed umrlih, Abdel Fatah Kharuše, je bil član stranke Hamas. Še ena racija se je zgodila v drugem begunskem taborišču Askar, kjer je izraelska vojska aretirala tri moške, dva od teh pa sta bila Kharuševa sinova. V luči izvedene racije v Dženinu je na Zahodnem Bregu potekala stavka podjetij, šol in drugih javnih institucij. Izraelska vojska, ki je letos ubila najmanj 68 Palestincev, je v noči s ponedeljka na torek bombardirala sirsko civilno letališče v mestu Alep. Letališče, ki je zaradi hude škode do nadaljnjega prenehalo obratovati, so uporabljali za dostavo humanitarne pomoči po potresih v Turčiji in Siriji, v katerih je samo v Siriji življenje izgubilo okoli 6000 ljudi.  

V hrvaški Istri so začeli z rušenjem nezakonito zgrajenih objektov. Za začetek bodo porušili tri objekte v Umagu, pet v Rovinju in šest v Ližnjanu. Glavni državni inšpektor Andrija Mikulić je dejal, da imajo objekti ponarejeno dokumentacijo. Trenutno pišejo odločbe o odstranjevanju še 23 parcel z objekti. Državnemu inšpektoratu pa pomagajo tudi lokalne oblasti. Odpirajo se telefonske linije in spletne strani za prijavo črnih gradenj. Po navedbah javne ustanove Natura Histrica je na območju Istre okoli 50 tisoč nezakonito zgrajenih objektov. V Istri so od leta 2019 porušili 130 nezakonito zgrajenih objektov ter izdali za okoli milijon in pol evrov kazni, je še sporočil Mikulić. 

Nova Slovenija ne bo podprla interpelacije vlade. Interpelacijo je vložila Slovenska demokratska stranka, ki vladi očita ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, slabo odzivanje na razmere v zdravstvu in ukinitev urada za demografijo. Muzej osamosvojitve je kulturno ministrstvo sicer prestavilo pod okrilje Muzeja za novejšo zgodovino, in ne ukinilo. V NSi menijo, da morajo biti kot opozicija bolj aktivni v iskanju novih rešitev kot pa v kritiziranju vlade. Zakaj NSi ne bo prispevala podpisov pod interpelacijo, je na tiskovni konferenci pojasnil predsednik stranke Matej Tonin.

Izjava

Danes ob štirih bo na Kongresnem trgu potekal protest z naslovom Patriarhat ubija! Organizatorice protesta, študentsko društvo Iskra, bodo na protestu opozorile predvsem na nasilje nad ženskami. Društvo Iskra je od Radiotelevizije Slovenije zahtevalo prenos protesta, RTV pa bo protest prenašal na svojem spletnem portalu. RTV je v živo prenašal protest Ruparjeve iniciative Glas upokojencev, delno pa tudi protest Mladih za podnebno pravičnost. 

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je odločilo, da je bilo imenovanje Andreja Graha Whatmougha za generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija januarja 2021 nezakonito. S tem je sodišče ugodilo pritožbi nekdanjega direktorja Igorja Kadunca, ki se je pritožil na prvostopenjsko sodbo. Kadunc se je za pritožbo odločil, ker po njegovem mnenju ni bil upoštevan pogoj vodstvenih izkušenj pri imenovanju novega generalnega direktorja. Drugostopenjsko sodišče je tako razsodilo, da je sklep programskega sveta z januarja 2021 nezakonit in se razveljavi.

Akademskih 15

Parlamentarni odbor za izobraževanje je sprejel novelo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Če bo novela v državnem zboru sprejeta, se bo skupini raziskovalcev, financiranih iz tržnih in evropskih projektov, pri prejemanju višjih plač priključila še nova skupina tako imenovanih »posebnih projektov nacionalnega značaja«. Ti naj bi bili financirani iz državnega proračuna, v zakonu pa niso opredeljeni. Po spremembi bi oboji prejemali do dvakratnika osnovne plače najvišjega plačnega razreda, v katerega so uvrščeni, oziroma plačo, višjo za do 10 plačnih razredov. Pri visokošolskem sindikatu izpostavljajo, da bodo z ustanovitvijo posebnih projektov zaobšli evropsko uredbo, ki sicer izrecno določa, da plače za delo v evropskih projektih ne smejo presegati plač osebja v nacionalnih projektih. Opozarjajo, da se bo po spremembi zaradi različnih virov financiranja »lahko plača dveh raziskovalcev z enakim nazivom, ki v isti pisarni opravljata enako delo ali raziskujeta v istem laboratoriju, razlikovala za faktor 3«. Obsojajo tudi sprejemanje novele po skrajšanem postopku in menijo, da sprememba le zaostruje plačna nesorazmerja, ki naj bi jih vlada želela odpraviti.

 

OFF je pripravila vajenka Hana, mentoriral je Žan. Univerzitetno novico je prispevala vajenka Nika.

 

Vir fotografije: Ggia, creative commons