Off razkrinkanja

Wikileaks je “osvobodil” osrednji tekst zadnjega izmed trojice trgovinskih sporazumov, s katerimi se poskuša zacementirati meje zahodne interesne sfere. Tisa, angleško trade in services agreement, zajema Združene države Amerike, Evropsko unijo in 23 drugih držav, sledi pa smernicam ostalih sporazumov, ki bodo podelili mnoštvo pravic in moči mednarodnim korporacijam. Tisa specifično govori o večji pravni moči korporacij nasproti lokalnim podjetjem, sočasno naj bi se države podpisnice prisililo v privatizacijo javnih servisov; tujih ponudnikov storitev ne bo več možno tožiti pred sodiščem, medtem pa bo državam prepovedano omejevanje pretoka kapitala. Good stuff!

Wikileaks je prav tako objavil dodatne dokumente, ki orisujejo ameriško prisluškovanje nemški politični srenji. Zgodba o prisluškovanju kanclerki Angeli Merkel je že stara, nova razkritja pa kažejo, da je Ameriška nacionalna varnostna agencija prisluškovala več kot 69 politikom z vrha nemškega Bundestaga. Obenem dokumenti nakazujejo, da so Američanom pri prisluškovanju pomagali Otočani.

Glede na poročanje francoskega časnika Le Nouvel Observateur pri mednarodni igri vohunjenja sodelujejo tudi francoske obveščevalne agencije. Svoj dostop do svetovnega informacijskega ožilja si zagotavljajo neposredno na kraju, kjer čezoceanski telekomunikacijski kabli pridejo na kopno - natančneje na več mestih na francoski obali. Praksa se je ustvarila že pod predhodnim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, zdajšnji Francois Hollande pa je z njo nadaljeval.

Britanski informacijski pooblaščenec je uspel prisiliti okoljsko ministrstvo, da je izdalo necenzurirano verzijo o vplivih frackinga, po domače hidravličnega lomljenja na obče življenje. Poročilo je bilo predhodno sicer dano v javnost, vendar so bile sočne podrobnosti počrnjene. Sedaj je na voljo celoten dokument, ki podkrepi vse aktivistične argumente, nasprotujoče frackingu, - onesnaževanje okolja, slab zrak, težave s spancem, rakava obolenja in padec vrednosti nepremičnine so le nekatere izmed omenjenih polemik v poročilu.

Medtem ko Evropska unija nadaljuje finančni dvoboj z Grčijo, je ukrajinski predsednik Porošenko podpisal zakon, s katerim se bo ratifical dvomilijardni kredit Ukrajini. Kreditodajalec pa ne bo nihče drug kot Evropska unija.

Srbija je pričela s privatizacijo javnih medijev. V prvem valu se bo prodalo 47 izmed 73 medijev v lastništvu države ali lokalne samouprave. Izklicna cena za najdražji medij bo sedem milijonov evrov, medtem ko bo kupnina najcenejšega znašala najmanj 235 evrov. Več pove Ivan Ivanović, sekretar Sindikata novinarjev Srbije.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Kitajski centralni komite je sprejel svežo zakonodajo glede interneta. Po novem je internet del državne suverenosti, s čimer postane kamenček v mozaiku kitajske nacionalne politike - realno pa pomeni razširitev državne kontrole nad internetom.

Avstralski zdravstveni uslužbenci so izrazili kritiko nad novim zakonom, ki jim prepoveduje govoriti o razmerah v centrih za pridržanje ilegalnih priseljencev. V primeru, da izdajajo informacije, jih lahko doleti do dveletna zaporna kazen.

V državnem zboru se je glasovalo o pobudi za dvig cenzusa za subvencionirana kosila, s katero bi omogočili brezplačna kosila vsem osnovnošolskim otrokom iz družin, ki živijo pod pragom revščine. Več pove Luka Mesec, poslanec Združene levice.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.