Off razpisa predčasnih volitev

Japonci se bodo po dveh letih ponovno podali na parlamentarne volitve. Japonski predsednik vlade Shinzo Abe je za predčasne  volitve določil 14-ti december letošnjega leta. Abe se je za potezo odločil, da preveri, če ima pri ljudstvu podporo glede svojih ekonomskih ukrepov. Najnovejše ekonomske analize namreč kažejo, da je država ponovno tehnično v recesiji in da se je bruto domači proizvod skrčil tudi za drugo četrtino leta. Spomnimo se, da je Abe v začetku svojega mandata leta 2012 planiral ekonomske reforme, ki so bile zasnovane, da Japonsko izvlečejo iz dveh desetletij trajajoče deflacije, a te zaenkrat ne kažejo pretiranega uspeha. Politični analitiki na Japonskem pa dodajajo, da predčasne volitve niso razpisane samo zaradi ekonomskih razlogov. Če bi vladajoča Liberalna demokratska stranka  predsednika vlade v spodnjem domu parlamenta pridobila več poslancev, bi Abeju omogočila, da lažje izpelje nepriljubljene ukrepe, kot je, recimo, ponovni zagon pridobivanja nuklearne energije. Zdi se, da se Liberalni demokratski stranki obeta zmaga, saj se opozicija po porazu na volitvah izpred dveh let še vedno ni pobrala. A bitka za sedeže še vedno ni odločena, saj je v zadnjih dneh zaradi negativnih ekonomskih poročil in odstopu dveh ministrov, padla podpora tudi predsedniku vlade in njegovi stranki.     

Odločitev predsednika Gvajane Donalda Ramotarja iz prejšnjega tedna, da začasno razpusti parlament, je bivšo kolonijo Velike Britanije spravila v politično krizo. Ramotar se je za začasno razpustitev parlamenta odločil, ker so opozicijski poslanci napovedali glasovanje o njegovi nezaupnici, in sicer zaradi netransparentnega zapravljanja davkoplačevalskega denarja brez odobritve parlamenta. Opozicija sedaj napoveduje, da bodo zaradi potez predsednika predlagali predčasne volitve. Ljudska progresivna stranka predsednika Ramotarja je na oblasti neprekinjeno od leta 1992 in jo podpira predvsem večinsko Indo-Gvajansko prebivalstvo, medtem ko imajo druge etnične skupine proti vladajoči stranki resne pripombe in med drugim predsedniku očitajo diktaturo. Najbolj glasni so v največji opozicijski stranki Združenje za nacionalno enotnost, ki jih podpira  skupnost z afriškimi koreninami, sicer druga največja etnična skupnost v državi.

Na afriški celini v južni Keniji v mestu Mombasa je policija izvedla operacijo na območju dveh mošej, kjer so aretirali 200 ljudi in enega tudi ubili. Režim se je za to operacijo odločil, saj naj bi tako razbili mrežo bojevnikov, ki izvajajo napade na obali države in jim očitajo povezavo z islamističnim gibanjem al-Šabab. Po policijskih poročilih sodeč je ubit dvajsetletnik, ki naj bi poskušal v policijo zalučati granato, a ga je prestregla policistova krogla. Poleg dvajsetletnikove granate so v bližini mošej policisti zasegli tudi pištolo, mačete in druga orožja.  Gibanja civilne zaščite v Keniji so policijski napad obsodile in dodale, da so nepoštene do muslimanske skupnosti, kar bo še poglobilo njihovo nezaupanje do vlade. Režim pa se je branil s trditvami, da sta ti dve mošeji odgovorni za radikaliziranje mladih, ki jih novačijo za pridružitev gibanju al-Šabab. Sicer je bilo mesto Mombas tarča bombnih napadov in  streljanja, odkar so se Kenijske vojaške sile leta 2011 pridružile Somalijskemu režimu v boju proti omenjeni islamistični skupini.

Medtem pa se oblasti v glavnem Kenijskem mestu Nairobi soočajo z drugačnimi težavami. Poteka namreč protest v miničih. Protestnice v kratkih krilih so se zbrale v podporo ženski, ki jo je minuli teden napadla in slekla razjarjena množica. Ta incident je bil posnet in je tudi zaokrožil po spletu. Ženska je bila napadena na avtobusni postaji zaradi neprimernih oblačil, saj naj bi z njimi zapeljevala moške. Na protestu se je zbrala velika množica z napisi, kot so: “Moja obleka, moja izbira”. Medtem je namestnik predsednika zaukazal, naj storilce napada aretirajo, kar pa se po trditvah policije ne bo zgodilo, saj napadena ženska ni vložila prijave.    

Protesti so včeraj prav tako znova odjeknili na Madžarskem in so bili tokrat usmerjeni predvsem proti vladi Viktorja Orbana. Protestniki so ga pozvali k odstopu zaradi omejevanja svobode informiranja, približevanja njegove vlade Rusiji in zaposlovanju javnih uslužbencev, osumljenih koruptivnih dejanj. Nasprotovanja se nanašajo predvsem na obtožbe o davčni utaji in koruptivnih dejanjih šestih madžarskih javnih uslužbencev s strani ambasade Združenih držav Amerike, kot nasprotovanje približevanju Kremlju pa so imeli protesti tudi proevrospki sentiment. Temu botruje tudi nadaljevanje načrtov za izgradnjo plinovoda Južnega toka, ki bo črpal plin iz Rusije navkljub merjenju mišic z Evropsko unijo. Število udeležencev protesta je bilo po nekaterih ocenah sicer manjše kot v protestih proti internetnem davku, ki so se imeli zgoditi pred tednom dni.

Janusov obraz evropske unije pa so pokazali včerajšnji protesti v Atenah in Solunu, kjer so ob obletnici študentskega upora proti vojaški diktaturi leta 1973 številni Grki protestirali tudi proti varčevalni politiki, vsiljeni s strani Mednarodnega denarnega sklada, Evropske komisije in Evropske centralne banke. Približno 30 000 protestnikov je tako že tradicionalno marširalo mimo parlamenta proti veleposlaništvu Zruženih držav Amerike, katero obtožujejo podpiranja takratne avtokratske vladavine vojaške hunte. Spomnimo, ta je padla leta 1974 po protestih, ki so se s smrtnimi žrtvami končali 17 novembra istega leta. Na ta dan je takratni režim s tankom podrl vrata Politehnične univerze v Atenah, ki je bila okupirana s strani študentov. Zavzetju te univerze je nekaj mesecev prej predhodila okupacija Atenske Pravne fakultete, kar so študentje skušali narediti tudi letos, vendar jim je s preventivnim ukrepanjem to preprečila policija.

Represivni aparati so na obletnico protesta tudi vestno skrbeli za varnost, saj je bilo na ulicah v Atenah kar 7000 policistov. Ti so v prestolnici aretirali sedem protestnikov, pet policistov pa je bilo ranjenih. V Solunu, kjer je bilo navzočih 14.000 protestnikov je shod sicer minil mirno. Proti zahtevam odpuščanja zaposlenih, pokojninski reformi ter varčevalni politiki omenjenih mednarodnih in evropskih institucij pa so sindikati 27. novembra prav tako že napovedali 24 urno stavko.

Mladinski svet Slovenije in Sindikat Mladi plus sta na novinarski konferenci opozorila na težavo neplačanih pripravništev. Volontersko delo je vse bolj razširjen modus operandi današnjega zaposlovanja, s čimer podjetja pridobivajo brezplačno delovno silo pod parolo pridobivanja sinergičnih izkušenj in večanja zaposljivosti mladih. Več o današnji konferenci nam pove Sanja Leban Trojar, pripadnica Sindikata Mladi Plus:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Danes zvečer bo ob obletnici protestov na Kijevskem trgu Maidan v Kulturno umetniškem društvu France Prešeren potekala razstava z naslovom: “Ukrajinski Maidan - Pot do svobode”. Gosta pogovora ob otvoritvi bosta Andrej Stopar in Ervin Hladnik Milharčič. O današnjem dogajanju v KUD-u nam več pove Ervin Hladnik Milharčič.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.