Off severno-južne diplomacije

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un se je v Pjongjangu srečal z delegacijo visokih predstavnikov južnokorejske vlade, ki sta jo vodila svetovalec za nacionalno varnost Čung Eu-Jong in šef obveščevalne službe Su Hun. Na južnokorejski vladi so povedali, da se je Kim zavzel za aktivno izboljšanje odnosov med obema Korejama in zmanjšanje vojaških napetosti na Korejskem polotoku. Delegaciji sta sprejeli tudi dogovor o naslednjem srečanju severnokorejskega predsednika s predstavnikom Južne Koreje. Kim je predlagal osebno srečanje z južnokorejskim predsednikom Mun Džae Inom, a je ta mnenja, da morata državi najprej izboljšati medsebojne odnose. Južnokorejska delegacija je Kimu predala tudi Munovo osebno pismo. Poleg tega so Kimu predlagali, naj Severna Koreja začne neposredne pogovore z Washingtonom, kar pa je Pjongjang dosedaj zavračal, sploh odkar je ameriški predsednik postal Donald Trump, ki začetek pogovorov pogojuje z jedrsko razorožitvijo Severne Koreje.

Evropsko sodišče je odločilo, da sporazumi med članicami Evropske unije, ki vsebujejo reševanje investicijskih sporov na arbitražnem sodišču, niso v skladu z Evropsko zakonodajo. Sodišče je odločalo v primeru sporazuma med Slovaško in Nizozemsko, ki je bil sklenjen leta 1991, torej še preden je bila Slovaška, takrat še v okviru Češkoslovaške, del Evropske skupnosti. Sodišče je ugotovilo, da naddržavni tribunal, ki sta ga s tem sporazumom Nizozemska in Slovaška ustanovili, ni sodišče katerekoli izmed držav, prav tako pa ni sodišče, ki bi bilo del Evropske uUnije. Zato ni del evropskega pravnega reda. Odločitev sodišča ima potencialno široke posledice, saj imajo evropske države med seboj sklenjenih skoraj 200 tovrstnih sporazumov. Sodba ne zadeva tovrstnih sporazumov s tretjimi državami.

Nekdanji italijanski premier in sedanji vodja socialdemokratske stranke Matteo Renzi je napovedal odhod z vodstva stranke. Renzi bo stranko vodil do formiranja nove vlade, kar bi lahko trajalo kar nekaj časa. Do takrat bo vlado vodila prav demokratska stranka, ki pa je na nedeljskih volitvah dosegla šele tretje mesto. Prehiteli sta jo Gibanje petih zvezd in zavezništvo desnih strank pod vodstvom strank Naprej Italija in Severna liga. Renzi je izključil možnost, da bi formiral vlado s katero izmed teh dveh strank.

Pravna služba Evropskega sveta se ne strinja z zakonodajo, s katero poskuša Evropska komisija ustaviti gradnjo plinovoda Severni tok 2. Plinovod Severin tok 2 gradi ruski državni plinski velikan Gazprom, njegov namen pa je obiti obstoječe kopenske plinovode, po katerih se ruski plin preko Ukrajine pretaka v zahodno Evropo. Evropska komisija je pred dobrim mesecem predlagala spremembo zakonodaje, ki bi zahtevala, da vsi uvozni plinovodi upoštevajo evropsko zakonodajo, da plinovod ne sme biti v lasti dobavitelja plina in da mora biti del kapacitete plinovoda na voljo zunanjim podjetjem. Po mnenju pravne službe Evropska unija nima pravice regulirati plinovoda, saj bi to kršilo Konvencijo Organizacije združenih narodov o pomorskem pravu. Plinovod bi se večinoma nahajal v mednarodnih vodah, na ozemlju Evropske unije pa se bo zgolj bazna postaja na obali. Za izgradnjo plinovoda se zavzema Nemčija, nasprotujejo pa ji vzhodnoevropske države s Poljsko na čelu.

Ostajamo pri vprašanjih mednarodne trgovine. V mehiški prestolici se je zaključil sedmi krog pogovorov o spremembah Severnoameriškega prostotrgovinskega sporazuma NAFTA. Pogovore je zasenčila napoved ameriškega predsednika Trumpa, da bo uvedel uvozne carine na jeklo in aluminij. Grožnja carin bo po besedah ameriškega pogajalca služila tudi kot pritisk na Kanado in Mehiko, da pristaneta na ameriške zahteve o prenovi sporazuma NAFTA.

Trumpove carine pa razburjajo tudi Evropsko unijo. Ta je kot protiukrep napovedala svoje carine, in sicer na kentuckyjski viski, Levi’s kavbojke in motocikle Harley-Davidson. Gre za pomembnejše ameriške izvozne artikle, ki jih proizvajo v zveznih državah, iz katerih prihajata oba voditelja republikanske stranke v obeh domovih ameriškega kongresa, Mitch McConell in Paul Rayan. Pred desetletjem in pol, ko je podobne carine uvedel takratni predsednik George Bush, se je Evropska unija odzvala s carinami na pomarančni sok. Večina pomaranč v ZDA namreč zraste na Floridi, kjer je bil takrat guverner predsednikov brat Jeb, Florida pa je prav tako odločilna država v predsedniških volitvah.

Šrilanka je razglasila izredno stanje na območju celotne države zaradi izbruha medetničnega nasilja med budističnimi Singalci in muslimansko manjšino. Izgredi so se začeli po tem, ko je bilo več muslimanskih moških obtoženih, da so ubili Singalca. Izgredniki, ki jih spodbujajo skrajne budistične skupine, so požgali več zgradb v lasti muslimanov, pri čemer je umrl vsaj en človek. Izredno stanje omogoča, da vlada v mestih za zagotavljanje miru uporabi vojsko. Gre za prvo razglasitev izrednega stanja po koncu državljanske vojne leta 2009.  Napadi na muslimane, ki predstavljajo okoli 10 odstotkov šrilanškega prebivalstva, so se začeli stopnjevati po letu 2012, še posebej pa v zadnjem letu. V ozadju nasilja je naraščajoča moč opozicijske stranke dolgoletnega predsednika Šrilanke Mahindre Rajapakse, ki je bil poražen na predsedniških volitvah leta 2015. Rajapaksova stranka, ki zagovarja skrajni singlaski nacionalizem, se je v zadnjem letu precej okrepila in prejšnji mesec na lokalnih volitvah zmagala.

Brazilska policija je aretirala več ljudi, ki so do nedavnega vodili eno največjih prehranskih podjetij na svetu BFS, med njimi nekdanjega direktorja Pedra Farino. Razlog za aretacije je sistemsko goljufanje pri pridobivanju potrdil o zdravstveni ustreznosti mesa. Škandal, v katerega je bilo vpleteno tudi drugo veliko brazilsko prehransko podjetje JBS, je izbruhnil lansko leto in je vsaj začasno preprečil sprejem prostotrgovinskega sporazuma med Brazilijo in Evropsko unijo. Po ugotovitvah policije je imel BFS vzpostavljen sistem ponarejanja podatkov in dokumentov, za katerega so vedeli zaposleni na vseh ravneh podjetja od proizvodnega traku do vodstva podjetja.

Računsko sodišče je vložilo obdolžilna predloga zoper stranko SDS zaradi dveh posojil, ki jih je stranka najela pri Dijani Đuđić. S prvim posojilom v višini 450 tisoč evrov je stranka presegla omejitev, ki velja za najem kredita od fizične osebe. V drugem obdolžilnem predlogu gre za posojilo v višini 60 tisoč evrov, ki ga je stranka SDS dobila od podjetja Nova obzorja. Zakon prepoveduje posojila političnim strankam od pravne osebe, ki ni banka ali posojilnica. Za vsakega od teh dveh prekrškov je predvidena globa med 4 in 21 tisoč evrov za stranko in med 450 in 900 evrov za odgovorno osebo. O kazni bo odločalo sodišče. Računsko sodišče ni preiskovalo izvora spornega denarja in morebitnega pranja denarja.