Off shoda proti privatizaciji

Humanitarna organizacija Military Court Watch je izdala obširno poročilo o aretacijah in slabem ravnanju s palestinskimi otroki v pesti svojih izraelskih okupatorjev. Poročilo, ki je bilo predano posebnemu poročevalcu Združenih narodov za mučenje, ugotavlja, da je od začetka izraelske okupacije Zahodnega brega leta 1967 izraelska vojska aretirala ali pridržala 95,000 mladoletnikov. To nanese kar 5 mladoletnikov na dan, številka pa je še bolj šokantna, ker avtorji poročila ugotavljajo, da sta kar dve tretjini podvrženi različnim vrstam fizičnih zlorab. V poročilu je tudi zapisano, da so zlorabe široko razširjene in sistematične, kar je pogoj, da izraelska vojska skoraj pol milijona nelegalnim judovskim naseljencem na Zahodnem bregu omogoči spokojno življenje.

Organ Združenih narodov, zadolžen za notranji nadzor, je pripravil osnutek poročila o spolnih uslugah in zlorabah, ki se jih poslužujejo njihovi mirovniki na misijah v tujini. V raziskavi, opravljeni v Liberiji in Haitiju, je bilo ugotovljeno, da je šlo za več sto primerov kupovanja spolnih uslug od prebivalk in prebivalcev na območjih, kjer naj bi mirovniki nudili pomoč. Tretjina primerov naj bi vključevala mladoletne, spolne usluge pa so bile plačane z nakitom, mobiteli in drugimi dobrinami. V nudenje spolnih uslug so bili prebivalci prisiljeni predvsem zaradi revščine in lakote.

V Bruslju se zaključuje drugi dvodnevni vrh voditeljev srednje in južnoameriških držav in Evropske unije. V končni deklaraciji, pod katero se bo podpisalo 61 prisotnih voditeljev držav, se pričakuje podporo Venezueli in bolj ali manj ostro obsodbo enostranskih potez Združenih držav Amerike, ki so to južnoameriško državo pred dvema mesecema razglasile za grožnjo nacionalni varnosti. V dokumentu se bodo srednje in južnoameriške države tudi zavezale, da bodo ustanovile območje miru, s čimer se bodo vsaj simbolno zavezale k mirnemu reševanju sporov. Večji del srečanja je bil sicer namenjen dvostranskim pogovorom in srečanjem, katerih zaključki bodo znani v naslednjih dneh. Najbolj se je zaiskrilo med britanskim premierjem Davidom Cameronom in argentinskim zunanjim ministrom Hectorjem Timemrmanom, ki sta se na plenarnem zasedanju besedno sporekla o Falklandskih oziroma Malvinskih otokih. Zmagovalec ostaja neznan.

Vzporedno s srečanjem voditeljev pa poteka še ljudski kongres, na katerem sodelujejo predstavniki alternativnih politik prej omenjenih držav. Srečanja sta se udeležila tudi novinarja Radia Študent Anže Kožuh in Luka Tetičkovič. Prisluhnimo javljanju Anže Kožuha.

Izjava se nahaja v posnetku

Nekdanji ameriški predsednik in zelo verjetno bodoči prvi mož, Bill Clinton, je obljubil, da ob morebitni izvolitvi žene Hillary Clinton ne bo več naokoli prodajal svojih govorov. Kot je to pogosta praksa, je namreč po koncu svojega mandata Clinton zaslužil mastne denarce z dobro plačanimi govorniškimi nastopi. Ti se bodo zdaj končali, bo pa Clinton še vedno govoril brezplačno o zadevah, ki ga zanimajo in jim je predan. Bivši predsednik je tudi še enkrat zatrdil, da nebroj donatorjev njegovi fundaciji s tem denarjem ni kupoval političnega vpliva, pač pa so bili nameni izključno filantropski. Prav bogati donatorji namreč najbolj zlovešče visijo nad Hillary Clinton in le čakamo lahko na prvega okostnjaka, ki bo usekal po demokratski kandidatki.

Svet za zalivsko sodelovanje, bolj znan pod angleško kratico GCC, je poudaril svojo podporo Katarju kot gostitelju nogometnega svetovnega prvenstva leta 2022. Po zadnji vele aferi v krovni nogometni organizacji FIFA so namreč zelo glasna ugibanja o podkupovanju, ki da je pripeljalo do dodelitve prvenstva Katarju. Še bolj problematično pa je katastrofalno stanje migrantske delovne sile, ki gradi vso potrebno infrastrukturo in pri tem množično umira. Katarski zunanji minister Khaled al-Attiyah je skupaj s Svetom za zalivsko sodelovanje ob tem medije iz regije pozval, naj uravnotežijo negativno kampanjo svetovnih medijev, ki jo je pripisal antiarabskim predsodkom.

Potem ko se je v predvolilnem času turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pred volitvami na televizijskih zaslonih pojavljal neprestano, smo danes dočakali prvi govor po štirih dneh. V prvem povolilnem nagovoru je pozval k oblikovanju koalicijske vlade, kar je po tem, ko si njegova Stranka za pravičnost in razvoj na volitvah ni zagotovila parlamentarne večine, poleg ponovnih volitev tudi edina možnost. Včeraj se je z Erdoganom sestal tudi Deniz Baykal iz druge največje stranke, kemalistične Republikanske ljudske stranke, ki je po sestanku poročal, da je Erdogan pripravljen na oblikovanje koalicijske vlade v katerikoli kombinaciji. Erdogan bo trenutnemu premierju Ahmetu Davutogluju mandat za oblikovanje vlade podelil v prihodnjih dneh.

“Krivica proti Grkom in demokraciji”, kot je grški premier Aleksis Cipras označil ukinitev grške javne radiotelevizije ERT leta 2013, je odpravljena. Potem ko je parlament v aprilu izglasoval vnovični zagon ERT-ja, je ta danes tudi dejansko začel oddajati radijski in televizijski program. ERT je bil ukinjen zavoljo varčevalnih ukrepov, večina tedaj odpuščenih sodelavcev pa se ima pravico vnovič zaposliti.

Po več kot 12 urah pogovora so se sinoči brezplodno končala pogajanja makedonskih največjih parlamentarnih strank. Makedonska opozicija in koalicija sta se srečali v Bruslju, kjer ob pomoči Evropske unije poskušajo doseči dogovor o oblikovanju prehodne vlade, ki bo državo popeljala do predčasnih parlamentarnih volitev, ki so napovedane za april prihodnje leto. Po pogovorih, ki jih vodi evropski komisar za širitev Johannes Hahn, sta premier Nikola Gruevski in vodja opozicije Zoran Zaev za neuspeh krivila drug drugega. Glavna težava naj bi bilo dogovarjanje o terminu odstopa Gruevskega, ki s svojim odstopom želi zavlačevati.
 

Prešernov trg bo danes ob petih gostil protestnike proti privatizaciji. Po tragikomediji s prodajo Telekoma, ki še traja, so nasprotniki privatizacije dobili nov zagon, ki ga bodo danes poskušali izraziti s pohodom po Ljubljani, ki se bo končal pred Državnim zborom Republike Slovenije. Včeraj naj bi bil tako storjen velik korak k prodaji Telekoma, čeprav je potencialni kupec Cinven odločitev nadzornikov Slovenskega državnega holdinga razumel, kot da prodaja ni bila odobrena. Vendar brez skrbi, državljan, pogovori s Cinvenom še vedno potekajo. Andreja Malija iz Koalicije proti privatizaciji smo povprašali po razlogih za protest in zahtevah koalicije, ki jo sestavljajo mnoge sindikalne, politične, študentske in aktivistične organizacije in skupine.

Izjava se nahaja v posnetku

Protesta se bodo udeležili tudi nekateri delavci Adrie Airways, ki je že dalj časa v postopku privatizacije. O njihovih razlogih za udeležbo na protestu Matej Jemec, predsednik sindikata letalsko-tehničnega osebja.

Izjava se nahaja v posnetku.