OFF Sijoče poti

Migranti, za pot v Veliko Britanijo vse pogosteje izbirajo predor pod Rokavskim prelivom. Ponoči je po podatkih francoske policije in podjetja Eurotunnel, ki upravlja s predorom, pri francoskem pristaniškem mestu Calais v predor znova skušalo vdreti 1.500 beguncev, že noč prej pa še dobrih 500 več. Čeprav po podatkih pristojnih na obeh straneh Rokavskega preliva število migrantov, ki se poskušajo do Velike Britanije prebiti po edini podmorski poti, narašča, so tokratni poskusi tovrstnih nezakonitih migracij daleč najmnožičnejši. Večina migrantov se skozi predor, namenjen železniškemu prometu, skuša prebiti tako, da se vtihotapijo v tovornjake, ki nato z vlaki nadaljujejo pot pod morjem. Tveganje pri tem je veliko, samo od začetka junija naj bi med poskusom prebega skozi predor umrlo 9 prebežnikov, zadnjega so našli med zadnjimi množičnimi poskusi migracij.

Na povečano število poskusov migracij v Veliko Britanijo skozi predor pod Rokavskim prelivom se je med obiskom v Singapurju odzval britanski premier David Cameron. Obljubil je ukrepe, ki pa ne segajo dlje od tistih, predvsem v konservativnem delu Evrope že videnih: zaščitne ograje okoli predora in z dodatnimi sredstvi in nalogami okrepljeni represivni organi v imenu boljše varnosti. London naj bi rešitve iskal v dogovoru s Parizom, migracije skozi predor pa razburjajo tudi podjetje Eurotunnel. Seveda po ekonomski plati. Zaradi incidentov, kot jim pravijo, so v zadnjih dneh nastale številne nevšečnosti v prometu, prišlo je do daljših zamud, zato zaradi begunskega navala zahtevajo slabih 10 milijonov evrov odškodnine.

Migrante bodo v okolici predora pod Rokavskim prelivom kmalu očitno pričakale visoke ograje, no, na tujce v pravljičnem Disneylandu v bližnjem Parizu pa že zdaj prežijo višje cene. Naj gre za Miki Miško, Racmana Jako ali pa koga drugega; Evropska komisija, ko gre za sankcije zaradi nespoštovanja evropskih pravil, še zlasti tistih na področju diskriminacije, ne pozna izjem, in tako je proti Disneylandu zaradi različnih cen vstopnic sprožila preiskavo. Kot so pojasnili v Bruslju, so prejeli številne pritožbe, v katerih jih razočarani turisti opozarjajo, da so bili glede na državljanstvo deležni različnih spletnih cen za vstop v pravljično deželo. Francoski turisti so jo pri tem odnesli najbolje in za tako imenovani paket premium plačali najmanj, dobrih 1.300 evrov, medtem ko so Britanci za vstop v Disneyland v okviru istega paketa plačali skoraj tisoč evrov več.

Konzorcij podjetij Marathon Oil in OMV je zaradi nerešenega vprašanja Hrvaške glede meje s Črno Goro odstopil od projekta raziskovanja in črpanja nafte na hrvaškem Jadranu. Hrvaška vlada je v januarju po opravljenem drugem natečaju konzorciju ameriškega in avstrijskega naftnega podjetja izdala koncesije za raziskovanje 7 od 10 razpisanih raziskovalnih območij, ki pa bodo zaenkrat ostala neraziskovana, saj se je konzorcij zaradi nedoločene meje in posledično prevelikih tveganj, kot je potrdil hrvaški gospodarski minister Ivan Vrdoljak, tik pred podpisom pogodbe premislil. Odločitev Marathona in OMV-ja, podjetij z največ koncesijami na področju hrvaškega dela Jadranskega morja, pa še zdaleč ne pomeni, da je grožnja z naftnimi črpališči posejanega Jadrana mimo: Vrdoljak je že napovedal ponovitev razpisa, ob tem pa druga izbrana podjetja o podobni potezi kot omenjeni konzorcij ne razmišljajo.  

Nerešeno vprašanje meje s Črno Goro v teh dneh skrbi predvsem hrvaškega gospodarskega ministra Vrdoljaka, medtem ko tisto, povezano s Slovenijo, na najvišjih obratih poganja vso hrvaško politiko. Ta že vse od razkritih prisluhov nekdanjim slovenskim akterjem v arbitraži soglasno stoji na stališču, da je treba arbitražni postopek zapustiti, pred dobro uro pa je k temu vlado formalno na izredni seji po pričakovanjih pozval tudi Sabor. Kot so se opredelili hrvaški poslanci, je Slovenija bistveno kršila določila arbitražnega sporazuma, zato mora hrvaška vlada najti pravne mehanizme, da ga prekine oziroma iz njega izstopi.  

Turčija se v tako imenovani dvojni ofenzivi proti domačim in iraškim pripadnikom Kurdske delavske stranke (PKK), in borcem Islamske države v Siriji vse bolj osredotoča na prve. Turške sile so se tako v zadnjih napadih ponoči lotile 6 ciljev PKK-ja tako na severu Iraka kot v Turčiji, v obsežnih aretacijah pa so po vsej državi prostost vzeli več kot 1.300 domnevnim pripadnikom tako sunitske milice kot tudi predvsem v Turčiji prepovedanega PKK-ja. Obe organizaciji turške oblasti smatrajo kot teroristične, vse bolj pa je opazno, da bi s terorizmom rade povezale tudi prokurdsko Ljudsko demokratsko stranko (HDP). Po navedbah nekaterih turških medijev naj bi turški parlament sprožil postopek, s katerim bi HDP povezali s terorističnimi skupinami, torej PKK-jem. Vodja turške Ljudske demokratske stranke, Selahattin Demitras, je zato že napovedal, da se bodo poslanci HDP-ja pri tem v parlamentu sklicevali na imuniteto.

Perujske vladne sile so v obsežni vojaški akciji iz krempljev maoistične uporniške skupine “Sijoča pot”, manj znane tudi kot Komunistična partija Peruja, rešili 39 talcev. Med rešenimi je večina otrok, mnogo rojenih v ugrabitvi, saj so levičarski gverilci nekatere talce zadrževali tudi več kot 30 let in jih spolno ter delovno zasužnjevali. Maoistični gverilci “Sijoče poti” so bili v veliki meri po dolgotrajnem boju sicer poraženi že v začetku 90-ih let, ko je v državljanskem konfliktu izginilo in bilo ubitih več kot 70.000 ljudi, za zapahi pa je končal ustanovitelj perujskih maoistov, Abimael Guzman. Potisnjeni na perujsko ruralno obrobje in še naprej zatirani s strani oblasti v Limi, ki skušajo z njimi formalno, podobno kot kolumbijske s FARC-em, skleniti mirovni sporazum, se perujski maoisti danes preživljajo s proizvodnjo koke in s trgovino s kokainom.