OFF skrhanih odnosov

V Veliki Britaniji se začenja nov sodni proces proti Shellu. Lansko leto je skupnost Bille od naftnega giganta uspešno iztožila 55 milijonov funtov kot kompenzacijo zaradi velikega izlitja nafte v letih 2008 in 2009, ki je dolgotrajno zastrupilo porečje in kmetijske površine, v tokratnem procesu pa se skupnosti Bille pridružujejo še Ogale, ki Shell tožijo zaradi odsotnosti postopkov za čiščenje okolja, ki naj bi po ocenah strokovnjakov sicer potekalo do 30 let. Spomnimo, leta 2011 je Program Združenih narodov za okolje ugotovil nesprejemljivo stopnjo onesnaženosti okolja v porečju reke Niger in Shellu naložil proces čiščenja, s čimer je slednji soglašal, a doslej ni ukrepal. Predstavnik tožnikov Daniel Leader iz odvetniške pisarne Leigh Day dodaja: “Naše stranke nimajo več potrpljenja, namera je, da Shell prisilimo v ukrepanje, saj je očitno, da nimajo nobenega namena, da to storijo sami”. Očitno res ne, saj si prizadevajo za prepoved sodnega procesa, češ da bi ta moral potekati v Nigeriji.  

“Nismo proti enkripciji, smo zgolj za njeno oslabitev”, bi lahko povzeli nov predlog zakona o preiskovalnih pooblastilih, ki ga je objavila vlada v Londonu. Po tem, ko so lanskoletni predlog močno skritizirale tako vladne agencije, ki se ukvarjajo s telekomunikacijami, kot nevladne organizacije, slednje že opozarjajo, da popravki niso niti kozmetični. Predlog zakona še vedno predvideva, da bi preiskovalni organi za priljubljene komunikacijske storitve, kakršne so na primer WhatsApp, iMessage in FaceTime, lahko zahtevali vstop skozi zadnja vrata za pooblaščeno nepooblaščeni dostop do komunikacij posameznikov. Ponudniki dostopa do spleta bodo primorani hraniti zgodovino brskanja strank za rok enega leta, vpogled v celotno zgodovino pa bo dobila tudi policija ob preiskavah. Britanska vlada bi rada zakon sprejela do konca leta 2016, saj takrat poteče veljavnost trenutno veljavnih zakonov, ki tvorijo podlago za vladno vohunjenje nad posamezniki.

Jordanske varnostne sile, aktivno vpete v sirski konflikt od leta 2014, ko so pod vodstvom ZDA začele izvajati zračne napade na pozicije Islamske države v Siriji zavoljo, navajamo, “ohranjanja stabilnosti in varnosti na obmejnem območju”, so sinoči v središču obmejnega mesta Ibrid izvedle racijo, v kateri je umrlo 8 ljudi. Oblasti so sporočile, da so napadeno zatočišče uporabljale skupine, povezane z Islamsko državo, in napovedale nadaljnje odkrivanje sovražnih elementov v državi, med katere štejejo tudi osebe, ki sicer ne pomagajo Islamski državi, delijo pa njen svetovni nazor. Tako so številni Jordanci, ki so to potrdili na socialnih omrežjih, pristali za zapahi.

V Združenih državah Amerike po volitvah za strankarske predsedniške kandidate v 12 zveznih državah slavita Hillary Clinton med demokrati in Donald Trump med republikanci, v civilni sferi pa ni ostal neopažen vnovični eksces policije v Salt Lake Cityju v Utahu. Ta je minuli teden s pravimi naboji ustrelila najstnika, sicer somalijskega imigranta, ker naj bi s kovinsko palico napadel neko osebo. Civilna sfera ni prepričana v iskrenost policijskih navedb in predvideva, da gre za ponovno prekomerno uporabo sile s strani policije, zato že več dni potekajo protesti v Utahu in drugod po Ameriki. Več človekoljubnih organizacij je policijo pozvalo k razkritju posnetkov incidenta, s katerimi ta razpolaga, a jih policija noče objaviti, češ da bi ti lahko okrnili notranjo preiskavo. Ameriško združenje za državljanske svoboščine je ob priložnosti vnovič opozorilo, da težka oborožitev policijskih sil v predelih z visoko stopnjo kriminalitete ne predstavlja rešitve za tam živečo skupnost.

Mehiško vlado pa skrbi odnos do lastnih emigrantov, kot ga riše Donald Trump, ki Mehičane v ZDA označuje za kriminalce in posiljevalce. Mehiško zunanje ministrstvo meni, da bi morali državi graditi nove mostove ter rušiti stare zidove, in ne postavljati novih, kot predlaga Trump. Da bi utrdili vero v smisel medsebojnega sožitja, bodo v naslednjih mesecih v krajih, kjer imajo konzularna predstavništva, organizirali različna srečanja, s katerimi želijo preprečiti širjenje Trumpove vizije medsosedskih odnosov.

Medsosedski odnosi se na račun razprtij glede beguncev krhajo tudi v regiji. Čeprav je Nato že prejšnji teden Ankaro zaprosil za dovoljenje patruljiranja v Egejskem morju, ta po večdnevnem molku dovoljenja ni podala, je pa povabila predstavnike Nata na sestanek. Diplomatski viri navajajo, da Turčija ne izkazuje “veliko interesa”, da bi v skladu z dogovorom z EU sprejemala migrante, ki bi jih Natove ladje prestregle med prečkanjem v Grčijo.

No, na grško-makedonski meji pa se razmere po odločitvi Avstrije in zahodnobalkanskih držav, da bodo dnevno sprejele omejeno število oseb, zaostrujejo. Makedonija je namreč v ponedeljek po splošnem domino efektu držav na balkanski poti zaprla mejo in prepušča le manjše skupine sirskih in iraških državljanov. Tako je na meji ujetih že okrog 10 tisoč beguncev. Situacijo na mejnem prehodu Idomeni opiše aktivist Stefanos.

Izjava

Medtem se je oglasil tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon, ki je vladam Evrope sporočil, da njihovi ukrepi “niso v skladu z mednarodno zakonodajo, niti osnovnim človeškim dostojanstvom”. In Hrvaška? Ta se bo pri tako imenovanem nadzorovanju toka beguncev poslužila politike, ki jo je ubrala tudi Slovenija. Vlada namreč pripravlja zakon o nadzoru državnih meja, pri čemer naj bi za njihovo varovanje bila zadolžena tudi vojska. Več hrvaških nevladnih organizacij je izrazilo nasprotovanje zakonu, potezo pa je označilo za militarizacijo družbe. Poudarjajo tudi, da bi napotitev vojske na mejo za nadzorovanje begunske krize bila v nasprotju z ustavo, ki vojski ne podeljuje takšnih pooblastil. Namero komentira Goran Božičević iz centra Miramida:

Izjava

Več o tem v Offsajdu ob 17.00.