OFF Spomladanskih volitev
Začenjamo z novicami o predsedniških volitvah na Bližnjem vzhodu. To nedeljo se je namreč zaključil rok za registracijo predsedniških kandidatov v Egiptu. Za ljudske glasove se bosta borila le dva kandidata, desno politično opcijo bo zastopal nekdanji obrambni minister Abdul Fattah al-Sisi, na drugi strani pa bo kandidiral Hamdeen Sabahi, opzicijski kandidat in zagovornik sekularizacije, ki v predsedniško tekmo vstopa drugič; leta 2012 je pristal na tretjem mestu z 20-odstotno podporo. Volitve naj bi potekale 26. in 27. maja.
Prav tako se obetajo volitve v Siriji, ki pa ne obetajo možnosti zamenjave na funkcionarskih stolčkih. Al-Asadov režim je za pogoj za možnost kandidature postavil, da mora kandidat živeti na območju vsaj deset let. Ta določba povsem izključuje voditelje opozicije, ki so pred grožnjami režima prebegnili v sosednje države, v času spopadov pa je prek meje zbežalo vsaj 2,7 milijona sirskih državljanov. Pogoji, da sedanji predsednik Bašar al-Asad premaga svoj rezultat iz leta 2007, ko je dobil 98 odstokov vseh glasov, so ugodni. Rekordi v Siriji bodo padali 3. junija.
V Iraku se nadaljuje val napadov. Samomorilski bombni napad, v katerem je umrlo 12 ljudi, se je zgodil 40 kilometrov južno od Bagdada na policijski kontrolni točki v mestu Suwayrah. Očitno je, da napadi ne pojenjajo, od začetka aprila je število žrtev teroritsičnih napadov naraslo na 500, od začetka letošnjega leta pa je naraslo preko 2.700. Serija terorističnih napadov se dogaja manj kot deset dni pred prvimi parlamentarnimi volitvami po umiku ameriških sil z iraškega ozemlja.
Ameriške sile napovedujejo nadaljnje zmanjševanje svoje prisotnosti v Afganistanu. Trenutno nastanjenih 33.000 vojakov naj bi zmanjšali na od 10.000 do 5000. Obamova administracija trdi, da so afganistanske sile dovolj usposobljene, da poskrbijo za varnost države, s čimer pa se ne strinja marsikateri ameriški general. Gotovo pa je, da afganistanska država ne bo uspela brez zunanje pomoči, stroški narodnih varnostnih sil naj bi v letu 2015 segali preko 5 milijard evrov, kar pa je prevelik zalogaj za državo, ki že desetletja ne pozna miru.
Jemenski zapor Sanaa po poročanjih Human Rights Watch drži vsaj 142 ljudi, ki so bili zaprti zaradi insolventnosti. Jemensko pravo namreč dovoljuje, da obtoženec poravna svoje krivo dejanje tako, da oškodovancu ali njegovi družini odplača določen znesek, namesto da bi svojo kazen odslužil v zaporu ali pa ostal morda brez rok. Mnogi obtoženci so se raje odločili za odškodnino kot za amputacijo uda, vendar pa marsikateremu ni uspelo odplačati svojega dolga. Zaporna kazen za insolventnost pa ni omejena le na tako imenovani krvavi denar, v zaporu lahko konča tudi nekdo, ki je ostal dolžan v primeru nasedlih naložb, kar pa v tako nestabilni deželi ni redkost.
Ruski državnik Vladimir Putin je podpisal carski dekret, s katerim je uradno rehabilitiral krimske Tatare in ostale manjšine na krimskem polotoku. Pri tem je poudaril, da jim želi povrniti zgodovinske pravice. Krimski Tatari so bili po drugi svetovni vojni žrtev masovne deportacije v centralno Azijo, izvedene na podlagi obtožbe sovjetskega režima, češ da so sodelovali z nacističnimi okupatorji. V svojo domovino so se lahko začeli vračati šele leta 1967, v vmesnem času pa so njihovo zemljo in nepremičnine zasedli ruski priseljenci. Putinov dekret bo tistim, ki so po vrnitvi svojo lastnino vsaj delno legalizirali, končno omogočil, da jo tudi privatizirajo. Vidnejši predstavnik krimskih Tatarov Mustafa Džemilev je Putinovo potezo že označil za manever nabiranja političnih točk. Džemileva je krimski guverner Sergej Aksjonov medtem obtožil, da je na plačilni listi zahoda in da s svojimi provokacijami preprečuje miroljubno integracijo Rusov in Tatarov. Džemilev, ki je poslanec ukrajinskega parlamenta in se trenutno nahaja v Ukrajini, je prejel ukaz ruskih oblasti, s katerim so mu za pet let prepovedali vstop na Krim. Džemilev je že napovedal, da bo prepoved ignoriral.
Ukrajina je bankrotirala. O tem navsezadnje priča tudi - za današnje razgrete razmere na vzhodu države - dokaj neodzivna in mlahava ukrajinska vojska, za katero se denar za izvajanje tako imenovanih protiterorističnih akcij na vzhodu države zbira tudi preko mobilnih donacij državljanov in različnih akcij. Preden pa pokažeš zobe, bi bilo smotrno vojsko oskrbeti vsaj s hrano, logistiko in nafto. Številne informacije pa pričajo ravno o tem, da Ukrajina nima niti toliko sredstev, da bi zagotovila osnove za vojaško operacijo v lastni državi.
Pri tem je seveda treba izpostaviti, da je Ukrajina že kar nekaj časa nelikvidna. In če smo povsem realni, je vseeno, kdo bi ali bo Ukrajini posodil denar. Morda bi bilo posojilo Ruske federacije ugodnejše, a za kakšno ceno? Vemo, kako je Ruska federacija odgovarjala na neubogljivost Kijeva v preteklosti. Ali pa Mednarodni denarni sklad in Evropska unija s svojimi ostrimi pogoji, ki Ukrajino prav tako vodijo v le še večje brezno nesuverenosti in odvisnoti. In tudi tu imamo številne negativne primere. V vsakem primeru, če ne plešeš, kakor ti določi posojilodajalec, si ga najebal. Krivce za današnje stanje pa je treba iskati vsaj dve desetletji v preteklost oziroma vse od njene osamosvojitve leta 1991. Med njimi so predstavniki tako imenovane Oranžne revolucije z Julijo Timošenko na čelu, z ropanjem državne blagajne je nadaljeval in zaključil odstavljeni predsednik Viktor Janukovič.
Iz vzhodnega Donecka se nam je javil Oleg Rogoza, ukrajinski državljan, ki obiskuje srednjo šolo v Sloveniji in je med velikonočnimi prazniki obiskal svojo družino. Kako izgleda Doneck po vrnitvi v Ukrajino?
Koga podpirajo prebivalci Donecka? Prehodno kijevsko vlado ali separatiste somooklicane Ljudske republike Doneck? Nadaljuje Oleg.
Predvsem ruska propaganda vseskozi opozarja na prisotnost skrajno desne militantne skupine Desni sektor, v prisotnost katere na terenu ne gre dvomiti, dvomiti pa gre v njen obseg.
Olega je presenetila majhna podpora separatističnim težnjam v Donecku. Pričakoval je bistveno večjo.
Venezuelski protivladni protestniki nadaljujejo s spopadi v prestolnici Caracas. Zadnje demonstracije so se zgodile na velikonončno nedeljo pod vodstvom opozicijske skupine Voluntad Popular v bogatejši četrti Chacao. Po zadnjih spopadih je jasno, da proameriška opozicija še vedno vztraja pri svojih zahtevah po liberalizaciji države. Nemirje v prestolnici z vmesnimi premori traja že dva meseca in je doslej terjalo 41 življenj.
Nepalski vodniki iz vrst šerp grozijo s stavko, v kolikor oblasti ne bodo zagotovile odškodnine za kolege, umrle v zadnjem plazu, ki se je sprožil ob pohodu na turistično oblegani Everest. Predstavniki šerp zahtevajo 10.000 dolarjev odškodnin za družine umrlih in podvojitev zavarovalnih odškodnin na 20.000 dolarjev. O ignorantskem odnosu vlade priča dejstvo, da je ponudila družinam po 400 dolarjev za stroške pokopa. Grožnje šerp prihajajo v ključnem trenutku, maj je namreč mesec vzponov na najvišjo goro sveta.
Dobre novice tokrat prihajajo s področja medicinske genetike. Znanstvenikom je prvič uspelo ozdraviti dedno bolezen na živi živali. Poskusni zajček za genetske eksperimente je bila laboratorijska miš, obolela za genetsko okvaro na ledvicah. Preboj je znastvenikom uspel s tehnologijo Crispr (Krispr), odkrito že leta 1987 pri obrambi bakterij pred virusi, vendar pa se je dotična tehnologija šele v zadnjih letih izkazala za uspešno v raziskovanju genetike. S pomočjo novoodkrite prakse je mogoče natančno spremeniti mesto na genskem zapisu, zaradi česar si znanstveniki obetajo, da bomo lahko kmalu zdravili tudi genske bolezni.
Prihajajoče evropske volitve so ustvarile razdor med slovenskimi liberalci, Pozitivna Slovenija bo namreč kandidirala samostojno, potem ko ni pristala na vztrajanje evroposlanca Jelka Kacina, da ostane nosilec liste. LDS in stranka Zares bosta tako nastopila brez Pozitivne Slovenije, bodo pa svoje vrste združili manjši desni stranki, skupinski nastop sta napovedali Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka.
OFF je pripravil vajenec Jošt ob asistenci Luke Počivalška.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj