OFF sporazumov

Oblasti Združenih držav Amerike trenutno pojasnjujejo svoje metode vzdrževanja miru doma in po svetu pred odborom Združenih narodov proti mučenju. Odbor se je usmeril predvsem na krute telesne kazni in mučenje oziroma kot to nazivajo ZDA, manj humane metode pridobivanja informacij. Sporne so predvsem tako imenovane “black sites”, to so območja, ki jih vzpostavi ameriška obveščevalna agencija CIA na tujih ozemljih. Tam tehnično gledano ameriška zakonodaja ne velja, zato se ameriški uslužbenci požvižgajo na človekove pravice.

Po nekaterih ocenah je v 28 državah po svetu kar 50 takih območij, tej številki pa lahko prištejemo še 45 začasnih pridržalnih ustanov v Iraku in Afganistanu s podobnim statusom. ZDA so se pred odborom proti mučenju zagovarjale že leta 2006, takrat je ta predlagal zaprtje tajnih lokacij, vendar je Busheva administracija vztrajala na svoji poziciji, da so taka območja ključna za domovinsko in svetovno varnost. Predstavniki Obamove administracije so sicer omilili retoriko, a sprememb v praksi ne gre pričakovati. Je pa odbor opozoril tudi na nekatere druge problematike v ZDA, na primer militarizacijo policije, uporabo osamitve v zaporih in odnos države do marginalnizarinah skupin, kot so imigranti in pripadniki LGBT skupnosti.

Ameriška administracija je kot vedno dejavna na vseh področjih. Ravno danes sta namreč Indija in ZDA dosegli dogovor glede indijskega kopičenja hrane, ki bo tlakoval pot do sprejetja sporazuma Svetovne trgovinske organizacije, namenjen vzpodbujanju mednarodne trgovine. Sporazum je bil sicer predlagan že lani, a ni bil sprejet, ker Indija ni želela odstopiti od svojega programa kopičenja hrane. Program je bil namenjen pomoči revnim kmetovalcem in gospodinjstvom. Indija je od kmetov odkupovala riž in pšenico po ceni, ki je bila višja od tržne vrednosti, jo nekaj skladiščila za primere hudega pomanjkanja, nekaj pa jo po precej nizki ceni prodala revnim gospodinjstvom. Svetovna trgovinska organizacija in Združene države Amerike so tak ukrep štele za nezakonit poseg v prosti trg in tako se je sporazum ustavil. Danes pa je indijska ministrica za trgovino Nirmala Sitharaman sporočila, da so z ZDA dosegli dogovor in bo tako kmalu mogoč sprejem sporazuma o spodbujanju menjave. Podrobnosti dogovora še niso znane, lahko pa ugibamo, da bodo kratko potegnili socialno najšibkejši, kot je pri tovrstnih sporazumih navada.

Indija je očitno edina prava duhovna naslednica Gibanja neuvrščenih, kakršno je to bilo med hladno vojno. Poleg trgovskega sporazuma z ZDA, Indija krepi svojo povezavo z drugim globalnim igralcem - Rusijo. Prihodnji mesec se bo ob Putinovem obisku v Indiji sklenilo kar nekaj sporazumov. Poleg energetskega se namreč predvideva tudi sporazum o skupni produkciji tako civilnih letov kot tudi vojaških helikopterjev. Gre za skupno proizvodnjo vojaških helikopterjev KA-226, ki naj bi se zelo dobro obnesli v indijskem goratem terenu. Ali skupno izdelovanje vojaške opreme predvideva tudi več sporazumov v obrambni politiki, zaenkrat še ni znano, je pa indijski premier Narendra Modi že napovedal, da ga zanima sodelovanje pri ruskem vesoljskem programu in razvoju ruskega navigacijskega sistema GLONASS, ki bi konkuriral ameriškemu GPS-u.

Ostajamo v Indiji, kjer je 14 žensk v zadnjem tednu izgubilo življenje zaradi indijske politike zajezovanja rasti populacije. Indija namreč še vedno vodi politiko množične sterilizacije žensk. Čeprav naj sterilizacija ne bi bila več prisilna - ženske namreč dobijo finančno kompenzacijo, pa svojci umrlih trdijo, da so bile ženske prisiljene v sprejem finančne kompenzacije, ki znaša dobrih 16 evrov. Razlog za smrt 14 žensk v tako imenovanih sterilizacijskih kampih je malomarnost glavnega kirurga, ki je sterilizacije opravljal. Ta svojo krivdo sicer priznava, obenem pa razkriva, da je za malomarnost krivo to, da je lovil kvote, ki mu jih je postavila država. Sterilizirati bi moral kar 220.000 žensk. Indijske oblasti zanikajo navedbe in dodajajo, da take kvote ne obstajajo od leta 1990.

Od podpisovanja mednarodnih pogodb pa spet h kršenju le-teh in zavajanju svetovne javnosti. Nevladna organizacija Amnesty International je danes razkrila dokumente, ki dokazujejo, da je energetska multinacionalka Shell lagala o razsežnostih razlitja nafte v kraju Bodo v Nigrovi delti leta 2008. Shell trdi, da se je takrat razlilo 4000 sodov nafte, medtem ko dokumenti, ki jih razkriva Amnesty International, kažejo, da je bil razlitih preko 100.000 sodov. Dokumenti izvirajo iz skupinske tožbe približno 15.000 prebivalcev mesta Bodo v Nigeriji. Poleg zavajanja glede razsežnosti razlitja pa dokumenti razkrivajo tudi, da je Shell vedel za slabo stanje naftovodov. Njihovi lastni analitiki so namreč že leta 2002 ocenili, da je možnost razlitja visoka. Predstavniki Shella sicer še vedno vztrajajo, da so za razlitje krivi domačini, ki naj bi nafto kradli iz cevi.

Prejšnji teden smo poročali o zaprtju skoraj 400 spletnih strani na skritem spletu, imenovanem deep web, med drugim tudi znane spletne strani Silk Road 2.0. Na mestu Silk Roada pa se zdaj pojavljajo že nove spletne strani. Glavni pretendent za kralja deep weba je stran Evolution, ki ponuja več artiklov, kot jih je Silk Road 2.0, poleg različnih opojnih substanc pa je tam mogoče kupiti tudi ponarejene listine in vdrte bančne račune.
Kako pa je pravzaprav možno, da so represivni organi tako grobo posegli v doslej nedotakljiv globoki splet, nam bo obrazložil Andraž Brodnik iz Kiberpipe.

Izjava je na voljo v posnetku oddaje.

Ali je torej varno domnevati, da organi pregona nimajo možnosti sistematičnega poseganja v deep web?

Izjava je na voljo v posnetku oddaje.

V državnem zboru so v sodelovanju z varuhom človekovih pravic in Zvezo prijateljev mladine pripravili konferenco o politični participaciji otrok in mladostnikov. Na kakšen način bi mladi lahko soodločali pri gradnji naše družbe, nam več pove Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine.

Izjava je na voljo v posnetku oddaje.

Vprašali smo še, kakšna je trenutna praksa vključevanja mladih.

Izjava je na voljo v posnetku oddaje.

OFF je pripravil vajenec Žan