OFF starih in novih prijateljstev

V Berlinu je na srečanje z nemško kanclerko Angelo Merkel prispel kitajski premier Li Kečjang. Ob tem je Deutsche Bank v sodelovanju s kitajsko razvojno banko odobrila za 2,7 milijard evrov investicij, ki bodo namenjene infrastrukturi v okviru kitajskega globalnega gospodarskega projekta Svilna pot. Prejšnji teden sta se že sestala zunanja ministra Nemčije in Kitajske in izrazila zavezanost k povečanju prostega pretoka blaga. Dogovarjala naj bi se o kvotah kitajske proizvodnje električnih avtomobilov. Prodajalci avtomobilov na Kitajskem bi morali po prvotnih načrtih tamkajšnje vlade naslednje leto vsaj osem odstotkov prodaje realizirati z električnimi in hibridnimi vozili. Ker nemški proizvajalci te številke ne dosegajo, bi na Kitajskem lahko izgubili tržni delež. To je tudi tema pogovorov kanclerke Merkel in Li Kečjanga; Nemčija namreč zahteva znižanje kvote. Poleg tega sta Merkel in Li Kečjang izrazila zavezanost k izpolnjevanju vseh ciljev pariškega sporazuma in zmanjševanju ogljičnega odtisa.

Diplomatska služba Evropske unije je obsodila nov egiptovski zakon o nevladnih organizacijah, ki ga je v torek podpisal predsednik Abdel Fatah el-Sisi. EU v izjavi trdi, da zakon omejuje njeno pomoč egiptovskemu prebivalstvu, velik del te pomoči namreč temelji na sodelovanju z nevladnimi organizacijami. Z zakonom o nevladnih organizacijah pa so te striktno nadzorovane s strani novoustanovljene vladne službe. Oblasti jim lahko prepovejo delovanje v primeru ohlapno definiranih groženj nacionalni varnosti, javnemu redu, morali ali javnemu zdravju. Prav tako bodo nevladne organizacije morale delovati v skladu z državnimi prioritetami razvoja. Tuje nevladne organizacije morajo za pridobitev dovoljenja po novem državi plačati 16.500 evrov. V Egiptu sicer že skoraj mesec dni vladajo izredne razmere.

Združene države Amerike in Vietnam sta podpisala posle v vrednosti osmih milijard dolarjev. Podpis sledi obisku vietnamskega premierja Nuena Šuana Fuka v Beli hiši. Največji del vsote bo prejel ameriški General Electric, ki bo v zameno za 5,6 milijard dolarjev v Vietnamu gradil 750-megavatno plinsko elektrarno v sodelovanju s PetroVietnam, v sodelovanju z Mainstream Renewable Energy pa 800-megavaten sistem vetrnih elektrarn. Skoraj 3,6 milijarde pa predstavlja pogodba vietnamske letalske korporacije VietJet z ameriško-francoskim CFM International za vzdrževanje več kot 200 motorjev na vietnamskih letalih.

Na Portoriku mesec dni po bankrotu rešujejo državni proračun. V neinkorporiranem ozemlju Združenih držav Amerike v proračunu za leto 2018 predvidevajo 9 odstotno zmanjšanje državnih odhodkov, med drugim 13 odstotkov nižje plače v javni upravi. Država bo reševala dolgove podrejenih podjetij, ki so se zadolževala v ZDA. Največji del nakopičenega 70-milijardnega dolga predstavljajo neplačane obveznosti pokojninskega sklada. Ta je namreč do sedaj bil od državnega proračuna ločen in se je za izplačevanje pokojnin zadolževal. Financiranje pokojnin bo po novem preneseno na državni proračun, ki za odplačevanje vseh obveznosti predvideva približno 800 milijonov dolarjev letno.

Makedonski parlament je potrdil novo vlado, ki jo vodijo socialdemokrati s premierjem Zoranom Zaevom na čelu. Vladna koalicija ima v sobranju šibko večino z 62 sedeži od 120-ih, poleg socialdemokratov jo z desetimi poslanci tvori Demokratična unija za integracijo in Zavezništvo Albancev s tremi. Po volitvah 11. decembra so - po  zavlačevanju predaje oblasti s strani nekdaj vladajoče stranke VMRO-DPMNE in vdoru protestnikov v parlament na koncu aprila - Makedonci in Makedonke tako dobili izvršno oblast, ki se deklarira za reformistično in proevropsko.

Uprava Slovenskega državnega holdinga, krajše SDH, je upravi Luke Koper objavila zahtevo, da dopolni dnevni red naslednje redne skupščine, ki bo 30. junija. Na dnevni red bi SDH uvrstil predčasni odpoklic petih članov nadzornega sveta Luke Koper, nato pa bi tri imenoval ponovno. Zamenjali bi le sedanjo predsednico Alenko Žnidaršič Kranjc in članico Elen Twrdy, nadomestili pa bi ju s članom poslovodstva Slovenskih železnic Milanom Jelencem in direktorico družbe Constantina Plus Barbaro Nose. Uradni razlog je izguba zaupanja v trenutni nadzorni svet, za kar naj bi bil razlog razkritje ugotovitev finančne uprave v zvezi s poslovanjem izvajalcev pristaniških storitev z Luko Koper, o čemer lahko več slišite v Offsajdu z naslovom “Kako se izvaja izvajalska pristaniška storitev?”. Sedanjim nadzornikom sicer štiriletni mandat poteče oktobra, Alenko Žnidaršič Kranjc pa so lastniki želeli zamenjati že prejšnje poletje, kar je ustavila blokada pristanišča s strani delavcev v luki.

Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec je na novinarski konferenci predstavil svoje pripombe novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Štefaneca najbolj moti, da predlog ne zagotavlja zakonitosti pravnega postopka pred komisijo, kot je potekala do sedaj. Vrhovno sodišče je v več nedavnih sodbah postopke pred komisijo razveljavilo, saj obtožencem ni bila zagotovljena dovoljšna pravna varnost. Novela zakona predlaga, da bo komisija sedaj postopke morala voditi po Zakonu o upravnem postopku, ne pa po svojih internih pravilih. Po besedah Štefaneca bo s tem ogrožena anonimnost prijavitelja.

Na Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo na po njihovem sporne določbe novele Zakona o zdravstveni dejavnosti. Izpostavljajo favoriziranje javnih zavodov in slabšanje položaja mladih zdravnikov. Kot najbolj problematično vidijo določbo, ki opredeljuje odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti; zdravnik lahko namreč postane odgovoren nosilec šele pet let po pridobitvi licence. Moti jih tudi omejitev popoldanskega dela zdravnikov v zasebnem sektorju, medtem ko za delo v javnem sektorju omejitve ni.