OFF starih obrazov Šrilanke

Poslanci nacionalnega indijskega parlamenta in parlamentov zveznih držav so izvolili novo indijsko predsednico – z več kot polovično podporo je to postala Drupadi Murmu. Murmu, ki je predstavnica staroselskega indijskega ljudstva Santhal, je zmagala zaradi podpore vladajoče stranke BJP. Stranka premierja Narendre Modija je Murmu podprla, da bi pridobila nove volivce med plemenskimi skupnostmi, ki so v politiki slabo zastopane. Predsedniška funkcija je v Indiji v večji meri ceremonialna, predsednica bo imela denimo možnost nekatere zakone poslati v ponovno parlamentarno obravnavo. 

Potem ko je Ranil Vikremesinge postal šrilanški predsednik, je za premierja imenoval Dineša Gunavardeno. Gunavardena je član vladajoče stranke Fronta šrilanškega ljudstva in zaveznik nedavno odstavljene družine Radžapaksa, katere člani so zbežali z otoka. Imenovanje starega mačka vlade Gotabaje Radžapakse na funkcijo je v nasprotju z obljubo novega predsednika, da bo vlado oblikoval tudi s člani iz vrst opozicijskih strank. Protestniki so se potem, ko je parlament izvolil Vikremesingeja za novega predsednika, ponovno zbrali na ulicah in zahtevali razpis predčasnih volitev namesto menjav obrazov znotraj vladajoče stranke. Danes ponoči je vojska vdrla v šotore protestnikov in protestnike odstranila izpred predsedniške palače. Protestniki so sicer pred tem napovedali, da se bodo danes sami umaknili izpred palače. Vojska je uničevala telefone protestnikov, s katerimi je bila posneta racija, ter aretirala več voditeljev protestnikov. Vojska lahko zaradi razglašenega izrednega stanja dlje časa zadržuje protestnike, ne da bi jih česarkoli obtožila. 

V Evropo. Poljska, Portugalska, Španija, Ciper, Grčija in Madžarska nasprotujejo načrtom Evropske komisije o zmanjšanju porabe zemeljskega plina za 15 odstotkov. Madžarski zunanji minister je že odletel v Moskvo, da bi zagotovil dodatno dobavo ruskega plina, dokler je to še mogoče. S sprejemom načrta Evropske komisije za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina bi Komisija lahko razglasila stanje alarma zaradi akutnega primanjkljaja plina in državam zapovedala 15-odstotno zmanjšanje porabe. Vendar z nasprotovanjem kar šestih držav v Evropskem svetu, v katerem odločajo predstavniki držav članic, načrt ne bo imel dovolj podpore. V šestih državah načrt vidijo kot rešilno bilko za Nemčijo v primeru, da bi Rusija ustavila dobavo plina prek plinovoda Severni tok. 

Nemška vlada je ukrepe za zmanjšanje porabe ruskega plina že predstavila. Obljublja zmanjšanje letne porabe za vsaj 15 odstotkov, kar je tudi priporočilo Evropske komisije. Za dosego cilja bo Nemčija ponovno odprla termoelektrarne na premog, povečala shranjevalnike za plin in uvedla pravila za zmanjšano porabo plina v stanovanjih in podjetjih.

Nemška država je vstopila v lastništvo družbe Uniper, ki je največji nemški uvoznik ruskega plina. Družba Uniper je zaradi vse višjih cen plina in zmanjšanja dostave ruskega plina po plinovodu Severni tok kupovala dražji plin od ruskega in se znašla pred bankrotom. V skladu z dogovorom med podjetjem in vlado je slednja za 7,7 milijarde evrov odkupila tridesetodstotni delež podjetja. Poleg tega bo od državne razvojne banke KfW podjetje prejelo 9 milijard evrov posojila. Kancler Olaf Scholz je dejal, da je vlada pripravljena pomagati tudi drugim energetskim podjetjem, ne bo pa več vstopala v njihovo lastništvo. Vlada je po prevzemu že napovedala jesenske podražitve Uniperjevega plina, četudi je Uniper za uporabnike do sedaj ponujal fiksne cene. Poleg tega je obljubila, da bo pomagala revnejšim gospodinjstvom, ki bi jih to zvišanje prizadelo. 

Ruska jedrska korporacija Rosatom je začela z gradnjo prve jedrske elektrarne v Egiptu. Elektrarna v mestu El Daba na severni obali Egipta je financirana z ruskim posojilom. Njena izgradnja bo predvidoma stala okrog 25 milijard evrov. Imela bo 4.200-megavatne reaktorje.

Srbija pa prodaja. Predsednik Aleksandar Vučić je zagotovil, da bo Srbija še naprej prodajala orožje po vseh pravilih kljub nedavnemu strmoglavljenju letala s srbskim orožjem v Grčiji. V Grčiji tako še zmeraj čakajo na pojasnilo Srbije, zakaj je letalo, polno srbskih min in namenjeno v Bangladeš, strmoglavilo. Zunanji minister Nikos Dendias je opozoril, da bi morali biti obveščeni o vrsti tovora v letalu, ki je preletelo grški zračni prostor. Vučić je vprašanje prodaje orožja označil za »vprašanje preživetja Srbije« in zatrdil, da ne namerava uničevati lastne države.

Srbija bo ponovno začela z izvozom žita. Pod pritiskom kmetov, združenih v Pobudo za obstanek poljedelcev Srbije, ki je napovedala proteste, je vlada namreč odpravila prepoved izvoza žita. Prepoved je vlada uvedla marca z namenom zagotavljanja dovoljšne količine hrane za državljane. Pobuda za obstanek poljedelcev Srbije zahteva tudi višje cene za državni odkup pšenice. Vlada je republiškemu zavodu za blagovne rezerve naročila, naj žito odkupuje neposredno od kmetov po nižji ceni in ne od trgovcev.

Posvetovalna skupina za spremljanje koronavirusa je predstavila priporočila za obvladovanje epidemije. Skupina je ubrala pomirjujoč ton in zatrdila, da je vrh okužb bil dosežen prejšnji teden ter da bo ukrepe sprejemala vnaprej in ne čez noč. Domnevno nov pristop vlade je predstavil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Danijel Bešič Loredan 

Vlada, ponosna, da ni Janševa, bo torej izdajala priporočila, ne ukaze, za modro ravnanje ob novem valu. Skupina priporoča cepljenje z drugim poživitvenim odmerkom vsem starejšim od 60 let in ranljivim skupinam. Tem predlagajo tudi delo od doma. Posvetovalna skupina vlado poziva, naj uredi zakonsko podlago za delo na domu kot sredstvo dolgotrajnega boja z virusom. Skupina vsem ljudem priporoča nošenje mask na zaprtih javnih mestih. Vladi pa predlaga, naj uvede obvezno nošenje mask v zdravstvenih ustanovah. 

Dušan Vučko ostaja na čelu Državne volilne komisije. Dva člana komisije sta glasovala za njegovo razrešitev, štirje proti. Za razrešitev je glasoval Drago Zadergal, ki jo je tudi predlagal. Vučku je očital nevestno delo, sploh pri aprilskih parlamentarnih volitvah, natančneje pri tiskanju glasovnic in vrstnem redu strank na njih. Vučka je kritiziral tudi zaradi prvotno napačno izračunanih mandatov šestih poslancev ter zaradi poznega pošiljanja glasovnic v tujino.