OFF svobodne veroizpovedi in trgovine
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je prestal glasovanje o vodstvu stranke Likud. Osvojil je skoraj tri četrtine glasov članov stranke, njegov izzivalec Gideon Saar je tako ostal praznih rok in sporočil, da bo Netanjahuja na novih parlamentarnih volitvah podprl. V Izraelu bodo marca ponovno, že tretjič v letu dni, predčasne volitve, saj ne Benjamin Netanjahu ne Beni Ganc iz Modre in bele koalicije nista uspela sestaviti vlade. Gideon Saar je apeliral na okrog 116 tisoč članov stranke Likud, potem ko je državni tožilec prejšnji mesec proti Netanjahuju uradno vložil tri ločene obtožnice, ki ga bremenijo prevare, jemanja podkupnin in zlorabe zaupanja. Zmaga na strankarskih volitvah je za Netanjahuja pomembnejša kot se zdi, saj mora do naslednjega četrtka odstopiti s čela štirih ministrstev, ki jih vodi poleg predsedovanja vladi, in imenovati nove ministre. Do naslednje sobote pa se mora še odločiti, ali bo kneset zaprosil za imuniteto. Parlament je sicer od 12. decembra razpuščen, kar pomeni, da bi Netanjahu z uradno prošnjo za imuniteto efektivno odložil začetek sojenja do nove sestave kneseta po volitvah.
Iraški predsednik Barham Salih je zavrnil imenovanje Asada al-Eidanija za novega premiera Iraka. Al-Eidanija, trenutnega guvernerja južne province Basra, je za premiera predlagalo zavezništvo Fatah, ki je del vladajoče koalicije. Salih, sicer Kurd, je sporočil, da Al-Eidanija, šiita, ne bo imenoval, da bi se izognil dodatnemu prelivanju krvi in da bi zagotovil civilni mir. Barham Salih je tako raje sporočil parlamentu, da ga lahko razreši s predsedniškega položaja, kakor da bi podprl kandidata za premiera. Zavezništvo Fatah vključuje tudi Ljudske mobilizacijske sile, ki jih sestavlja več milic s podporo sosednjega Irana. Proti imenovanju Al-Eidanija za premiera so na ulicah tako že demonstrirali. Protestniki trdijo, da je Al-Eidani del establišmenta, medtem ko oni zahtevajo prenovo političnega sistema. Proti korupciji in za spremembo političnega sistema se na ulicah Iraka že skoraj tri mesece odvijajo množični protesti.
Ob južnih obalah sosednjega Irana so v Omanskem zalivu mornarice Irana, Rusije in Kitajske začele prve skupne pomorske vojaške vaje. Cilji skupnih vaj, na katere je Rusija poslala tri ladje, Kitajska pa eno, je povečati izkušnje pri varovanju mednarodne trgovine. Štiridnevne vaje vključujejo reševanje gorečih plovil in plovil, ki so jih napadli pirati, ter vaje v streljanju. Omanski zaliv je del Indijskega oceana med Omanom in Iranom, ključen pa je zato, ker skozenj plujejo ladje, ki izvažajo nafto iz zalivskih monarhij. Vaje se odvijajo v času zaostrenih odnosov med Iranom in Združenimi državami Amerike ter njihovo zaveznico Saudovo Arabijo. Po enostranskem odstopu od iranskega jedrskega sporazuma in uvedbe sankcij proti Iranu lani spomladi so ZDA Iran obtožile več napadov na tankerje v Omanskem zalivu.
Na Bližnji vzhod vojaško ladjo z izvidniškimi letali pošilja tudi Japonska z deklarativnim namenom zavarovanja japonskih ladijskih transportov iz regije. Japonska z Bližnjega vzhoda uvozi kar 90 odstotkov vse uvožene surove nafte. Med letos napadenimi tankerji v zalivu je bil tudi japonski Kokuka Courageous. Japonska se je odločila za lastno operacijo v Omanskem zalivu, v severnem Arabskem morju in Adenskem zalivu, namesto da bi se pridružila misiji, ki jo podpirajo Združene države Amerike. Združene države so z misijo, locirano v Bahrajnu, uradno začele v začetku novembra. Poleg Bahrajna so se jim pridružili še Saudova Arabija, Združeni arabski emirati, Avstralija, Združeno kraljestvo in Albanija. Seveda gre zgolj za zaščito proste trgovine, kakor se glasi ameriški argument za vojaško prisotnost po vsem svetu.
Nemški izvoz orožja se je v minulem letu glede na prejšnje leto povečal za 65 odstotkov in dosegel rekordno vrednost v višini skoraj osmih milijard evrov. Podatke o izvozu orožja je razkrilo nemško finančno ministrstvo. Največja uvoznica orožja iz Nemčije je bila Madžarska, ki ga je kupila za skoraj dve milijardi evrov, sledi pa ji Egipt z uvozom v vrednosti 800 milijonov evrov. Podatki ustvarjajo dvom v to, da je Nemčija zares končala z izvozom orožja v države, vključene v jemensko vojno, kakor je obljubljala vlada. Še vedno je namreč orožje izvažala v Egipt in Združene arabske emirate, ki so del koalicije s Saudovo Arabijo. Ta izvaja bombne napade na območja v Jemnu pod nadzorom Hutijev.
Črnogorski parlament je ob poltretji uri ponoči sprejel Zakon o svobodi veroizpovedi, ki mu močno nasprotujeta Srbska pravoslavna cerkev in srbska opozicijska stranka Demokratska fronta. Zakon naj bi državi omogočal razlastiti Srbsko pravoslavno cerkev, če ta ne bo sposobna dokazati lastništva nad objekti izpred stotih let. Poslanci Demokratske stranke so na zasedanju parlamenta skušali preprečiti glasovanje o zakonu tako, da so vstali in razbijali inventar, potem pa jih je pridržala policija. Proti sprejemu zakona so protestirali tudi na ulicah Podgorice in ostalih večjih mest. Zakon omogoča podržavljenje verskih objektov, ki naj bi bili zgrajeni z državnimi sredstvi ali so bili v lasti Kraljevine Črne gore, preden je ta 1. decembra 1918 postala del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po zakonu bodo verske skupnosti morale predložiti dokaze o lastništvu nepremičnin pred tem datumom, kar naj bi omogočilo razlastitev Srbske pravoslavne cerkve. Ta ima na območju Črne gore večje število vernikov kakor Črnogorska pravoslavna cerkev in je za razliko od črnogorske cerkve avtokefalna.
Sava Re je od Nove ljubljanske banke in KBC Insurance kupila življenjsko zavarovalnico NLB Vita. NLB naj bi NLB Vito morala prodati, ker se je pri Evropski komisiji k temu zavezala zaradi zamude pri privatizaciji NLB. Koliko je prodaja vredna, ni uradno znano, časnik Finance pa je pisal, da gre za znesek od 20 do 30 milijonov evrov. NLB Vita je druga največja življenjska zavarovalnica v Sloveniji; lani je imela prek osem milijonov evrov čistega dobička.
Mejni prehod Obrežje so danes zjutraj policisti evakuirali, potnike pa preusmerili na mejni prehod Metlika. 32-letnemu potniku na Flixbusu, domnevno ruskemu državljanu, so policisti odvzeli prostost, saj so med pregledovanjem prtljage v njegovem kovčku z rentgenom zaznali elektronsko napravo z napajanjem. Ta je vzbujala sum, da gre za eksplozivno napravo z mehanizmom za vžig. A je šlo, kot se je izkazalo kasneje, zgolj za uglaševalec klavirja z napajanjem.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj