Off uničevanja deževnega gozda v Rusiji

Švedsko podjetje za proizvodnjo pohištva IKEA je obtoženo izvoza dreves iz zaščitenih deževnih gozdov na severozahodu Rusije, na rusko-finski meji v pokrajini Karelija. Ikea z geslom „radi imamo drevesa“ trdi, da je okoljsko ozaveščeno podjetje, kar pa očitno ne drži, saj so po poročanju ekologov, na zaščitenih področjih bila posekana drevesa, stara med 250 in 300 leti. Ikea sicer ima v Kareliji potrebna dovoljenja, poleg tega tudi priznavajo, da sekajo drevesa na zaščitenih površinah, vendar se izgovarjajo na to, da z njimi ravnajo preudarno. Okoljski direktor podjetja Mattias Lövgren strankam in delničarjem podjetja obljublja, da Ikea deluje v skladu z najstrožjimi standardi, s čimer pa se ne strinjajo zaskrbljeni lokalni okoljevarstveniki, ki opozarjajo, da niti organizirana sečnja ne bo pripomogla k ohranitvi deževnih gozdov, ki so nadvse pomembni za stabilizacijo podnebja.

V Avstraliji pa ljudje protestirajo zaradi zakona o davku na ogljikov dioksid, ki je v veljavo vstopil ta konec tedna. Tako je bilo včeraj več tisoč ljudi na ulicah Sydneya. Kar dve tretjini ljudi tam spodaj namreč ne podpira davka na ogljikov dioksid, zaradi česar se je že oglasila premierka Julia Gillard, ki pravi, da bodo ljudje videli učinke zakona v mesecih, ki prihajajo. Z davkom želijo omejiti predvsem korporacije, ki najbolj onesnažujejo okolje. O zakonu o davku na karbon pa se je razpravljalo več mesecev. Zakon bo najbolj ekonomsko prizadel firme, ki se ukvarjajo z rudarjenjem, letališča, železarne in energetska podjetja, ki med drugim proizvajajo tudi ogljikov dioksid. Iz zakona je izvzeto kmetijstvo, gozdarstvo in zemljarstvo. Cilj zakona je do leta 2020 zmanjšati emisije ogljikovega dioksida za 159 ton. Vodja opozicije Tony Abbott je napovedal, da bo v primeru zmage na volitvah leta 2013 omenjeni zakon odpravil.

Več kot petdeset poslancev na Japonskem je zapustilo vladajočo Demokratsko stranko v protest proti zakonu o povečanju davka na plače. Za slednjega je premier Yoshihiko Noda dobil podporo prejšnji teden. Kljub temu bo vladajoča Demokratska stranka japonske obdržala minimalno absolutno večino v spodnjem delu parlamenta. Sedaj ima 249 poslancev, spodnji dom pa ima 480 sedežev. Zakon za podvojitev davkov na plače v treh letih je bil v spodnjem domu sprejet prejšnji teden s pomočjo opozicije, saj je 57 poslancev vladajoče Demokratske stranke glasovalo proti. Noda trdi, da so takšni ukrepi nujni, če hočejo obdržati socialno državo in se uspešno spopasti s socialnimi izdatki, ki jih povzroča vedno več stare populacije v deželi vzhajajočega sonca.  

Misisipi, ena najrevnejših ameriških zveznih držav, ki ima tudi eno najvišjih stopenj najstniške nosečnosti v Združenih državah Amerike, je odprla pot k popolni prepovedi splava. V njenem glavnem mestu Jackson so v edini kliniki, ki je namenjena tovrstnim posegom v državi, z današnjim dnem začeli zavračati pacientke, ki si želijo prekiniti nosečnost. Klinika Jackson Womens Health Organization je sicer veljavo zakona, ki prepoveduje splav, s pomočjo državnega sodišča preložila na 11 julij. S tem datumom bo klinika, ki obratuje 17 let, najverjetneje zaprla svoja vrata. S tem se bo izpolnila dolgoletna želja pobožnih konservativcev in tudi republikanskega guvernerja Phila Bryanta, ki splava v svoji državi, kot ji radi pravijo, ne želijo. Ko je guverner aprila letos podpisal zakon, je izjavil, navajamo: „ Ne želim, da bi se v moji zvezni državi izvajalo splave. Če to pomeni zaprtje klinike, pa naj bo,“ konec citata.

Dvanajst let je minilo, odkar je bil po neuradnih izidih včerajšnjih volitev v Mehiki na mesto predsednika izglasovan zadnji kandidat Institucionalne revolucionarne stranke, sedaj pa je to uspelo Enrique Pena Nieto. Izide so na podlagi vzporednih anket po zaključku včerajšnjih volitev objavile tri glavne televizijske mreže v Mehiki. Kandidat Institucionalne revolucionarne stranke naj bi prejel med 39 in 42 odstotkov glasov. Drugo mesto je s tridesetimi odstotki glasov zavzel kandidat levičarske stranke, Stranke demokratske revolucije in nekdanji župan prestolnice Cuidad de Mexico, Andres Manuel Lopez Obrador. Volitev se je udeležilo kar 80 milijonov prebivalcev, kar je največje število udeležencev v celotni mehiški zgodovini. Institucionalna revolucionarna stranka bo najbrž dobila tudi večino sedežev v obeh domovih parlamenta, ki bo prisegel 1. septembra. Enrique Pena Nieto napoveduje, da bo med predsedniškim mandatom ponovno vzpostavil varnost v mestih in nadaljevanje vojne proti mamilskim kartelom, ki je bila sprožena že leta 2006, dovolil pa bo delno privatizacijo mehiške naftne industrije, ki jo je podržavila prav njegova stranka.

Evropska unija je januarja prepovedala sklepanje novih pogodb za uvoz iranske nafte, tekoče pogodbe pa so veljale do prvega julija. Tako od včeraj v Evropski uniji velja popolni embargo na iransko nafto. Iran je napovedal, da se je v celoti pripravljen soočiti z naftnim embargom. Namen prepovedi izvoza surove nafte iz Irana je del prizadevanj Zahoda, da bi zmanjšal dohodek Teherana, kar bi posledično morda izzvalo opustitev jedrskega programa. Zahod glede jedrskega programa trdi, da Iran prikriva razvoj jedrskega orožja, kar Teheran na drugi strani strogo zavrača. Iranski minister za nafto Rostan Qasemi pravi, da je Iran v polni pripravljenosti, da se sooči z popolnim embargom, saj se iranska nafta še vedno prodaja na drugem mednarodnem trgu. Kitajska je ena od velesil, ki pravi, da ostaja pri kupovanju iranske nafte in ne bo podlegla ameriškemu pritisku.

Ladja hrvaške obalne straže je v nedeljo zvečer prispela do motorne jadrnice 'Maria Drink' v bližini otoka Mljet, na kateri je 65 oseb iz Somalije, Egipta, Sirije in Afganistana. Z jadrnice, ki je v mednarodnih vodah 47 navtičnih milj južno od Mljeta, so v nedeljo poslali klic na pomoč. Ladja s pomočjo jim je pripeljala hrano, vodo in zdravila, saj so z jadrnice sporočili, da sta dve osebi huje zboleli. Posadka hrvaške ladje sicer ne more ugotoviti, kdo je poveljnik jadrnice, ker nihče na njej tega ne želi povedati. Na jadrnici niso izobesili nobene uradne zastave, zaradi okvare na motorju pa so v območju hrvaške že tretji dan zaščitene ribolovno-ekološke cone.

V sredo in četrtek prejšnji teden je okoli 26.000 upokojencev prejelo obvestilo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o znižanju pokojnin, ki se v celoti ali delno izplačujejo iz državnega proračuna in ne temeljijo na vplačanih socialnih prispevkih v Sloveniji. Pokojnine so se tako znižale 8.000 upokojencem, ki so del delovne dobe pridobili v nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, in sicer v podjetjih ali organizacijah, ki so imela sedež v drugih republikah SFRJ-a. Nadalje so se pokojnine zmanjšale 7.500im borcem Narodnoosvobodilnega boja, 4.000im nekdanjim beguncem in internirancem ter 2.700im vojaškim zavarovancem. Vlada s tem namerava prihraniti 170 milijonov evrov v državni blagajni. Ker upokojenci niso prejeli nikakršnega pojasnila s strani ministrstva, ampak zgolj obvestila, Zveza društev upokojencev Slovenije namerava vložiti na Ustavno sodišče zahtevek, da sodišče preuči člene zakona, po katerih so se omenjene pokojnine zmanjšale. Več o stališču Zveze društev upokojencev nam je povedal podpredsednik zveze Mirko Miklavčič

Izjavo lahko poslušate v oddaji.