OFF USPEŠNIH SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV

Hugo Chavez je zmagovalec nedeljskih predsedniških volitev v Venezueli in bo tako državo vodil še naslednjih šest let. To je že njegov četrti mandat. Svojega nasprotnika in kandidata opozicije, Henriqueja Caprilesa (izg. Enrikeja Kaprilesa) je po podatkih volilne komisije premagal s približno 54 odstotki prejetih glasov, kar je 9 odstotkov manj kot na volitvah pred šestimi leti. Capriles je že priznal poraz in Chavezu čestital, dodal pa, da se predstavniki opozicije ob tem ne smejo počutiti poražene. Takoj po zmagi je Chavez v nagovoru pozdravil množico in dejal, da gre za zmagoslavje revolucije.

Policija na Maldivih je zaprla prvega demokratično izvoljenega predsednika države, Mohameda Nasheeda. Nasheed se že drugič ni pojavil na sodišču, kjer ga bremenijo domnevne zlorabe oblasti. Po nalogu sodišča bo v priporu, dokler ne bo stopil pred sodnika. Z mesta predsednika je Nasheed sicer odstopil že februarja, ko je med protesti, ki jih je sprožila aretacija glavnega sodnika kazenskega sodišča, Abdulla Mohameda, izgubil podporo vojske in policije. Nasheed trdi, da je odstopno izjavo podpisal pod prisilo. Julija so ga nato obtožili nezakonitega naročila aretacije sodnika Mohameda. Nasheed trdi, da ni deležen pravičnega sojenja, proces pa naj bi mu onemogočil kandidirati na volitvah prihodnje leto. V primeru obsodbe zaradi zlorabe oblasti mu grozi do triletna zaporna kazen ali pa izgon na katerega izmed otokov v Indijskem oceanu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj praznoval svoj šestdeseti rojstni dan. Okrogli jubilej svojega voditelja je na ulicah večine ruskih mest proslavljalo tudi veliko Putinovih sodržavljanov. Predsedniku in njegovemu kultu osebnosti v čast so tako v Moskvi pripravili športne igre, na gori v Severni Osetiji so razvili ogromen predsednikov portret, družabna omrežja pa so preplavili videi, v katerih brhka dekleta opevajo svojega vodjo. Vendar pa za nekatere slavje ni bilo razlog, da so prišli na ulice. Medtem, ko je Putin praznoval v krogu družine, je nekaj sto protestnikov v Moskvi zahtevalo preiskavo smrti Ane Politkovske, novinarke in Putinove ostre kritičarke, ki je bila umorjena na Putinov rojstni dan pred šestimi leti.

Izvoljeni libijski premier, Mustafa Abu Šagur, je bil razrešen s svojega položaja, potem ko mu tudi v drugem poiskusu ni uspelo pridobiti odobritve kongresa za novo vlado. Šagur je želel sestaviti zasilno vlado, ki bi bila sestavljena iz desetih ministrov, s 125 glasovi proti, 44 za in 17 vzdržanimi pa je kongres njegov predlog zavrnil. Glavni razlog za padec predloga naj bi bilo premajhno število ministrov, ki naj ne bi bili primerno kvalificirani in zadostno predstavljali pomembnih regij. Šagur je bil prvi izvoljeni premier po padcu vladavine Moamerja Gadafdija, kongres pa ima sedaj največ 4 tedne časa, da izvoli novega premierja.

Na včerajšnjih lokalnih volitvah v Bosni in Hercegovini so po podatkih državne volilne komisije na področjih z večinskim muslimanskim, srbskim ali hrvaškim prebivalstvom slavile nacionalne stranke. V največ občinah je zmagala bošnjaška Stranka demokratične akcije, sledi pa ji Srbska demokratska stranka. Po istih pravilih kot drugod po državi pa so volitve prvič potekale v Srebrenici. Tokrat so lahko volili samo tisti, ki imajo tam prijavljeno stalno prebivališče, zmagal pa je dosedanji bošnjaški župan Ćamil Duraković. Prej so volitve v Srebrenici izvajali na podlagi popisa iz leta 1990, s čimer je želela mednarodna skupnost vzpodbuditi vračanje ljudi na to območje. Volitev pa tokrat ni bilo v Mostarju, ker je bil tamkajšnji volilni sistem spoznan za protiustavnega, dogovor o novem pa še ni bil sklenjen.

Danes začenja veljati stalni evropski mehanizem za pomoč evrskim državam v težavah, krajše poznan pod kratico ESM. Mehanizem, ki so ga pripravljali dve leti, velja za ključno orožje v boju proti krizi, saj bo vseboval 700 milijard evrov kapitala in 500 milijard evrov posojilne zmožnosti. ESM bo državam evroobmočja pomagal s posojili, dokapitalizacijo bank preko posojil vladam, preventivno posojilno linijo in s kupovanjem obveznic na trgih državnih dolžniških vrednostnih papirjev. Slovenija bo morala v ESM vplačati 2,99 milijarde evrov, prvi obrok ta mesec pa bo znašal 137 milijonov evrov. Ob ustanovitvi mehanizma bodo danes v Luksemburgu zasedali finančni ministri držav v evroobmočju, med njimi tudi slovenski minister za finance, Janez Šušteršič.

Slovenska ekipa študentov Univerze v Ljubljani pod vodstvom profesorja Romana Jerale se je uvrstila v finale evropskega tekmovanja iz sintezne biologije iGEM. Na tekmovanju, ki je potekalo v Amsterdamu, je sodelovalo 54 evropskih ekip, v finale pa sta se uvrstili še ekipi angleškega Cambridgea in nizozemskega Groningena. Slovenska ekipa se je v finale prebila s projektom, v katerem so razvili idejo za nov način uporabe bioloških zdravil, ki veljajo za ena izmed najbolj učinkovitih. Kakšen je ta nov način, nam je pojasnil profesor Roman Jerala s Kemijskega inštituta:

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU ODDAJE

Na zaključno tekmovanje na ameriški MIT (izg: em aj ti) pa bo sicer odšla najboljša tretjina izmed 54 evropskih projektov, pridružilo pa se jim bo še 139 projektov iz preostalih delov sveta.

V Lenartu bo danes potekala okrogla miza z naslovom "Ali lahko eko-kmetijstvo reši Slovenijo?" Milojko Fekonjo, strokovno vodjo v Zadrugi Dobrina in sodelujočo na okrogli mizi smo povprašali, kako bi eko-kmetijstvo lahko rešilo Slovenijo:

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU ODDAJE
 

Kaj pa so, poleg premalo strokovne pomoči, glavni razlogi, da se slovenski kmetje ne odločajo za ekološko kmetovanje? Odgovarja Milojka Fekonja:

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU ODDAJE
Fekonjo smo povprašali še, če lahko praviloma dragi ekološki izdelki konkurirajo cenejšim v času, ko se kupna moč slovenskega potrošnika zmanjšuje.

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU ODDAJE

Off sta pripravila Petra in Jaša.