OFF v parlamentu

Današnji OFF začenjamo v Makedoniji, kjer se politične razmere zaostrujejo. V dvorane političnega predstavništva so po izvolitvi novega predsednika parlamenta vdrli protestniki. Socialdemokrati Zorana Zaeva in njihove koalicijske stranke makedonskih Albancev so po formalnem koncu seje za novega predsednika parlamenta izvolili Talata Džaferija. Džaferi je član največje manjšinske albanske stranke Demokratična unija za integracijo. Prej vladajoča stranka Nikole Gruevskega VMRO-DPMNE je od konca marca obstruirala delovanje parlamenta. Po izvolitvi Džaferija so v prostore parlamenta vdrli protestniki s prevladujočim makedonskim sentimentom.

Več o postopku izvolitve Džaferija in političnem vrenju v Makedoniji pove pravnica in politična analitičarka iz Skopja Biljana Vankovska.

Izjava.

Povezave med protestniki in VMRO-DPMNE obstajajo, a pri vdoru v parlament situacija ni enoznačna. Povzame Vankovska.

Izjava.

Skačemo na Filipine, kjer je filipinska okoljska ministrica odredila prepoved novih rudnikov odprtega kopa, ki še niso pričeli z izkopavanjem. Skupno so projekti, podvrženi prepovedi, vredni osem milijard dolarjev. Pred tem je okoljska ministrica preklicala 73 pogodb, ki so še v fazi odkrivanja novih rudnikov, in odredila zaprtje več kot polovice rudnikov odprtega kopa. Z zadnjim ukrepom nadaljuje že več mesecev trajajoč boj proti rudarstvu na Filipinih, pri tem pa se sklicuje predvsem na okoljske in ekonomske posledice rudarstva. Na Filipinih rudarstvo povzroča degradacijo tropskih deževnih gozdov, ogroža pa tudi plemena, ki živijo na teh območjih. Ministrica je za svoj ukrep prejela podporo filipinskega predsednika Rodriga Duterteja in okoljskih organizacij, nasprotuje pa ji predvsem filipinski rudarski sektor. Slednji trdi, da so ukrepi ministrice ilegalni in da za njih potrebuje potrditev kongresa. Ministrica se bo zaradi ukrepov naslednji teden zagovarjala pred kongresom, zaslišanju pa bi lahko sledila njena razrešitev.

V Afriko. Višje sodišče v Senegalu je pritrdilo obsodbi nižjega sodišča v sojenju proti nekdanjemu čadskemu predsedniku Hissenu Habreju. Zaradi vojnih zločinov je Habre v Senegalu tako obsojen na doživljenjski zapor. Za štiri tisoč žrtev je sodišče prav tako vzpostavilo fond, ki bo urejal nekaj milijonov vredne kompenzacije. Habre je Čadu predsedoval od leta 1982 do leta 1990, na oblast pa je prišel s podporo Francije in Združenih držav Amerike. Leta 2016 ga je sodišče v Senegalu spoznalo za krivega kršitev človekovih pravic, vključno s posilstvi in pobojem 40 tisoč ljudi. Habre je prvi nekdanji šef države, ki je bil zlorab človekovih pravic obsojen v drugi državi. V Senegalu so mu sodili, ker je tja pobegnil leta 1990, po padcu njegove vlade.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je ratificiral amandmaje, ki predsedniku omogočajo imenovanje sodnikov. Egiptovski parlament je amandmaje sprejel v sredo, nasprotovali pa so jim sodniki z argumenti, da gre za neustavno kršitev delitve oblasti. Predsednika Sisija so pozvali, naj ne ratificira novih amandmajev. Z novo zakonodajo bo vsako sodišče predlagalo tri starejše člane za predsedstvo sodišča, izmed teh treh pa bo egiptovski predsednik izbral enega. Egiptovska sodišča že od izvolitve predsednika Sisija leta 2014 opozarjajo, da vlada ogroža njihovo neodvisnost.

Vračamo se na Balkan. V hrvaškem Saboru se trenja med koalicijskima strankama Most in HDZ nadaljujejo. Včeraj je premier Andrej Plenković razrešil tri Mostove ministre, ker niso izrazili podpore finančnemu ministru Zdravku Mariću. A po poročanju hrvaških medijev naj bi danes vsi trije prišli na svoje delovno mesto. Hrvaška vlada je danes razrešila preostalega člana vladnega kabineta iz Mosta, podpredsednika vlade in ministra za upravo Ivana Kovačića. Poleg tega hrvaški mediji poročajo, da so bili odstavljeni vsi Mostovi državni sekretarji. Predsednik Mosta in Sabora Božo Petrov je danes izjavil, da bodo odstopili vsi Mostovi ministri.

Dogajanje v Saboru v kontekst umesti hrvaški politični analitik Davor Gjenero.

Izjava.

Evropska komisija Sloveniji pošilja prvi uradni opomin glede ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje v primeru lanskoletnih kriminalističnih preiskav Banke Slovenije. Kriminalisti so v preiskavi zaplenili dokumente Evropske centralne banke, krajše ECB, pri čemer gre za morebitno kršitev pravil o privilegijih in imuniteti v EU ter statuta Evropskega sistema centralnih bank in ECB. Slovenske oblasti imajo dva meseca za odgovor na opomin.

Evropska komisija bo Slovenijo tožila zaradi nezakonitih odlagališč odpadkov. Komisija bo postopek sprožila pred Sodiščem Evropske unije, ker Slovenija do leta 2009 ni zaprla odlagališč, ki niso ustrezala evropskim standardom. Aprila 2016 je Komisija poslala drugi opomin za ureditev 35 nenadzorovanih odlagališč. Kljub določenemu napredku do marca 2017 še vedno ni bilo urejenih 28 odlagališč.

OFF sta pripravila vajenec Martin in Lana.