OFF vaških straž

Združeni narodi so objavili poročilo, ki potrjuje občutno povečano nasilje izraelske vojske nad palestinskim prebivalstvom. Poročilo navaja, da se je v okupiranih ozemljih v tekočem letu število porušenih palestinskih stavb več kot potrojilo, izraelska vojska pa je kot uradni razlog za rušenje navedla nezakonitost gradenj. Med letoma 2012 in 2015 je bilo v povprečju porušenih 50 zgradb na mesec, letošnjega januarja 165, v februarju pa je številka poskočila na 235. Tarče rušenja niso le stanovanjski objekti, ampak vanje spadajo tudi šole in humanitarne zgradbe, ki jih je postavila Evropska unija.

Britanski premier David Cameron, ki je v ponedeljek trdil, da nima nič s skladom njegovega pokojnega očeta, omenjenega v panamskih dokumentih, je včeraj v intervjuju spremenil svojo stališče in povedal, da sta imela z ženo v njem za približno 37 tisoč evrov delnic. Te sta prodala okoli leta 2010, tik preden je nastopil mandat, ob tem pa naj bi plačala vse davke. Opozicija se je kljub temu zavzela za temeljito preiskavo razkritij.

Evropska unija in zveza južnoameriških držav Mercosur bodo danes v Bruslju usklajevali trgovske ponudbe, glavni namen pogovorov pa je okrepitev sodelovanja med blokoma držav in odpiranje njunih trgov. Velik korak naprej v trgovskih pogajanjih, ki sicer trajajo že od leta 1999, je nastop nove argentinske vlade pod vodstvom predsednika Mauricija Macrija, ki ima posluh za potrebe prostega trga. Argentinska vlada je bila do sedaj ena izmed glavnih zagovornic protekcionistične politike, sprememba v njeni politični orientaciji pa je pogodu Brazilji, ki je ena izmed glavnih pobudnic sporazuma med Evrosko unijo in Mercosurjem.

Bolgarska policija nima problemov s sodelovanjem z aktivnimi državljani, ampak prakso pozdravlja. Obmejna samoorganizirana patrulja nacionalistične skupine Organizacija za zaščito bolgarskih državljanov je blizu turške meje pridržala 23 beguncev, za kar jim je policija podelila odlikovanje in jih postavila za zgled aktivnega državljanstva. Člani patrulje pa so ostali skromni, saj naj bi se po njihovih besedah zgolj sprehajali po gozdu in opravljali državljansko dolžnost, k čemur so pozvali tudi ostale državljane. Je pa policija patruljam svetovala, naj jih naslednjič obveščajo o svojih sprehodih po gozdu, da bodo lahko ob morebitnem pridržanju beguncev hitreje ukrepali.

Francosko sodišče je razsodilo, da označevanje moških frizerjev s “pedri” ni homofobno. Primer se je znašel na sodišču zaradi pritožbe frizerja, ki je bil odpuščen po tem, ko bolan ni prišel na delo. Šef mu je takrat ponesreči poslal sporočilo, ki se je v prevodu glasilo nekako takole: “Ne bom ga obdržal. Nimam dobrega občutka glede tega tipa. On je umazan peder.” Frizer se je pritožil na delovno sodišče, ki je nato razsodilo, da to ni sporno, saj frizerski saloni redno zaposlujejo homoseksualce.

Nigerijska vojska je začela program reintegracije 800 bivših pripadnikov Boko Harama, ki so se predali in pokazali obžalovanje za svoja dejanja. Te bodo profilirali, dokumentirali in jim ponudili poklicna usposabljanja. Do zdaj so tiste, ki so se predali, zaprli in jim sodili, za kar so bili v preteklosti kritizirani, saj se potencialnim odpadnikom Boko Harama to ni kazalo kot zaželjena prihodnost. Po poročanju Amnesty International je od leta 2011 v nigerijskih vojaških zaporih umrlo 7 tisoč moških

Kitajska podjetja iz regije Xinjiang so s Pakistanom podpisala poslovne pogodbe v vrednosti dveh milijard ameriških dolarjev. Sredstva bodo namenjena predvsem gradnji infrastrukture, sončnih elektrarn in logistiki. Kitajska naj bi po dogovoru dobila prosto trgovinsko območje v pakistanskem pristanišču Gwadar, kar bi Kitajski omogočalo dostop do Arabskega morja. Podpisana pogodba je del širšega tako imenovanega kitajsko-pakistanskega ekonomskega koridorja, ki obsega 46 milijard dolarjev.

Mjanmarsko sodišče je oprostilo 69 študentov, ki so bili marca 2015 obtoženi nemirov in nezakonitega zborovanja proti reformi izobraževanja. Poteza je del širše amnestije, ki naj bi je bilo deležno do 4000 zapornikov, od tega naj bi jih bilo 500 političnih. Amnestija je eden izmed ukrepov nove vlade, ki je zmagala na novembrskih volitvah. Splošne amnestije pa v Mjanmarju niso popolna neznanka, saj je bilo na primer lanskega julija amnestiranih 7000 zapornikov.

V Zagrebu se je začel 12. Anarhistični knjižni sejem. Na njem se bodo predstavili založniki iz več kot desetih držav, v sklopu sejma pa se bodo do nedelje zvrstila različna srečanja. Kaj se bo dogajalo pojasni Marko Strpić, organizator sejma.

Izjava

Novo uredbo glede informacij javnega značaja je večina na Odboru državnega zbora za notranje zadeve označila za primerno. Sklic seje je zahtevala Združena levica, ki meni, da ta omejuje dostop do informacij javnega značaja, saj določa cene fotokopiranja, ki so višje od cen na trgu, in tako zaračunava stroške dela. Visoka cena naj bi tako prosilce odvračala od dostopa do informacij javnega značaja. To trditev sta zavrnila tako minister za javno upravo Boris Koprivnikar kot informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je izpostavila dejstvo, da pridobivanje informacij javnega značaja zajema tudi prekrivanje osebnih podatkov, kar pomeni dodatne stroške. Ta argumentacija se sicer ne sklada z zakonom, ki pravi, da se lahko zaračuna samo materialne stroške, kar prekrivanje osebnih podatkov ni.

Stroškovnik navaja ceno 6 centov na stran, vendar je do cene 20 evrov pridobivanje kopij brezplačno. To v praksi pomeni do 333 brezplačnih strani, minister pa je tudi izpostavil, da je vse več informacij dostopnih v digitalni obliki. Uredbo so pohvalili tudi predstavniki organizacij Transparency International in Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, ki so pri pripravi sodelovali, vendar se je pojavil pomislek, da bi omenjena cena lahko bila problematična pri večjih zadevah, ko bi število kopij presegalo 333 strani.

OFF sta pripravila Vid in vajenec Klemen.