Off Velikega koralnega grebena

V boju za oblast v Ukrajini se je prvič oglasila vojska. Kot je sporočila, v primeru nadaljnjega zaostrovanja krize grozi celo razpad države. Vojska ocenjuje, de so zasedbe državnih poslopij s strani protestnikov nesprejemljive in predsednika države Viktorja Janukoviča pozivajo k nujnim ukrepom za stabilizacijo razmer. Vojaški vrh se je s pisno izjavo za javnost oglasil po srečanju, ki ga je vodil ukrajinski obrambni minister Pavel Lebedev. Predsednika države kot vrhovnega poveljnika vojske je obrambno ministrstvo v imenu vseh pripadnikov oboroženih sil pozvalo, naj v okviru obstoječe zakonodaje sprejme nujne ukrepe za stabilizacijo situacije v državi in doseganje harmonije v družbi. Če mu to ne bo uspelo, je lahko ogrožena celo ozemeljska celovitost Ukrajine, je posvarila vojska. Medtem so v Ukrajini hudo pretepenega našli opozicijskega aktivista Dmitra Bulatova, ki je izginil pred osmimi dnevi. Ugrabitelji so mu med drugim odrezali uho in mu zabijali žeblje skozi dlani. Potem ko so ga ugrabili in kruto mučili, so ga odvrgli v gozdu, nakar se mu je uspelo nekako priplaziti v bližnjo vas.

Belgijske oblasti so na 2.712 prebivalcev Evropske unije, ki trenutno bivajo v deželi evropske prestolnice, naslovile pismo, katero ukazuje takojšnjo izselitev iz države. Razlog za tovrsten ukrep je, navajamo: „nerazumno breme za belgijsko socialno državo.“ Večina ljudi, ki bo izseljenih, je sicer državljanov Romunije in Bolgarije, sledijo pa jim Španci in Italijani. Pravico bivanja v omenjeni državi so s tem dekretom izgubili tudi tisti, ki so za svoje delo plačani pod belgijsko minimalno plačo in jim po zakonu država poravna razliko, določeni študentje ter tisti, ki so nedavno izgubili svoja začasna delovna mesta. Govorili smo s tiskovno predstavnico Evropske Komisije, Mino Andrejevo:

Izjava je na voljo v posnetku.

Ameriško zračno poveljstvo je začasno razrešilo 92 časnikov, zadolženih za lansiranje medcelinskih jedrskih raket v primeru vojne. Omenjeni pripadniki ameriške vojske so bodisi prepisovali na testu bodisi vedeli za prepisovanje in niso ukrepali. Časniki, stacionirani v Malmstromu v Montani, so bili, po prepričanju ameriškega zračnega poveljstva podvrženi velikemu stresu, kar je povzročilo težave moralne narave. Širša raziskava, ki je prinesla rezultate o prepisovanju na uradnih testih, je sicer derivat ugotovitve, da so časniki v Montani na redni bazi konzumirali pomirjevala in kokain. V luči pričujočih odkritij je ameriško vrhovno vojaško poveljstvo že sprožilo celostno revizijo delovanja svoje lastne institucije.

Newyorška policija je za zapahe spravila 18 ljudi, ki so želeli obiskovalcem finala v ameriškem nogometu Super Bowl ponuditi posebne storitve. Gre predvsem za zvodnike in preprodajalce mamil za stranke z globokimi žepi. Prijeti so se ujeli v past z neprevidnim oglaševanjem po družabnih medijih in internetu, kjer so strankam ponujali mlada in lepa dekleta ter zavojčke kokaina. Preiskava je potekala 11 mesecev in se sklenila tik pred finalno tekmo, ki bo potekala v nedeljo na stadionu MetLife v sosednji zvezni državi New Jersey. Proizvajalcev sladkih pijač, hitre hrane in zabavne industrije, ki prav tako na tem največjem medijskem dogodku v Združenih državah ponujajo posebne usluge, policija še ni prijela.

Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resoluciji, ki med drugim prvič v zgodovini uvajata sankcije proti preprodajalcem slonovine v Afriki. Tako resoluciji, ki podaljšujeta sankcije proti oboroženim skupinam v Srednjeafriški republiki oziroma v Kongu vsebujeta tudi podobno besedilo o sankcijah proti tistim, ki podpirajo nezakonite oborožene skupine z nezakonito trgovino z naravnimi viri, vključno z živalmi in živalskimi pridelki. Problem, ki je bil do sedaj obravnavan v okviru okoljske problematike, je s tem prešel na varnostno raven, dotika pa se predvsem nezakonitega trgovanja s slonovino. Zaradi le-te sicer na leto v Afriki pobijejo do 20.000 slonov. Organizacije za zaščito živali, s Svetovnim skladom za naravo na čelu, ukrepe Varnostnega sveta pozdravljajo.

Avstralija je odobrila načrt o širjenju pristanišča Abbot Point v severnem delu zvezne države Queensland, ki v veliki večini skrbi za točko izvoza premogove rude. Širjenje pristanišča vključuje predvsem nanos treh milijonov kubičnih ton blata in ostalega sedimenta na oceanska tla, kjer se med drugim nahaja eden največjih draguljev matere zemlje: Veliki koralni greben. Nanos sedimentov na omenjeno območje bo omogočil večjo površino pristanišča in posledično omogočil upraviteljem zvišanje zaslužka, ki zdaj znaša dobrih 25 milijard evrov, kolikor prinese Avstraliji letni izvoz premoga. Ker turistična dejavnost v okvirju Velikega koralnega grebena deželi tam spodaj prinese „zgolj“ 2 in pol milijardi evrov letno, je odločitev o podpori ekonomsko jasna.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je na predsednico vlade Republike Slovenije naslovil, kot pravijo, urgentni poziv v zvezi s podjetjem Polzela. V pozivu apelirajo na ministrsko predsednico, da sprosti državno pomoč podjetju Polzela in s tem reši 306 delovnih mest v občini, kjer je stopnja brezposelnosti slabih 14 odstotkov. Govorili smo s Tonetom Rozmanom iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije:

Izjava je na voljo v posnetku.

Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani je na 27. redni seji preklical na 26.redni seji zbora sprejete spremembe Akta o ustanovitvi Zavoda Radio Študent in sprejel zavezo, da predlagatelji točke do konca meseca februarja v pogovorih s Svetom Zavoda Radia Študent, predlagajo morebitne spremembe Akta o ustanovitvi Zavoda Radio Študent. Študentski zbor je obenem sprejel proračun ŠOU-a za leto 2014 in Zavodu RŠ namenil 5,6% sredstev oziroma 180 tisoč plus 5.000 evrov za obnovo prostorov. Amandmajev k proračunu poslanke in poslanci niso sprejemali, tudi tistih ne, ki bi Tribuni namenili dovolj sredstev za nemoteno delovanje, niti se zbor ni odrekel nameri o gradnji še ene menze, tokrat v novih prostorih ŠOU-a na Vojkovi v višini 390.000 evrov. Seja Zbora se je ob trenutkih odvijala dokaj burno, tudi zavoljo večjega števila podpornikov RŠ-a pa tudi skupine domnevnih neonacistov, a je tekom razprave na temo RŠ vendarle prišlo do tvornejše debate na račun predlaganega preklica spremembe Akta s strani poslanskih skupin Modro za Študente in Zagon, ki je bil na koncu sprejet s strani večine v Študentskem zboru.