OFF vojaško-letalsko-finančnega kompleksa
V Londonu sta finančni minister Združenega kraljestva Philip Hammond in namestnik kitajskega premierja Hu Čunhua podpisala dogovor o borzni povezavi med Londonom in Šanghajem, o katerem sta se vladi pogajali štiri leta. Dogovor bo omogočil britanskim podjetjem, registriranim na londonski borzi, da svoje delnice ponudijo na šanghajski borzi in obratno. Po trditvah britanskega finančnega ministrstva je to prvi primer, da bodo tuja podjetja lahko delnice ponudila v Ljudski republiki Kitajski. Na srečanju sta strani sklenili več drugih gospodarskih dogovorov o kitajskih investicijah na področjih, kot so tehnologija, izobraževanje in finančne storitve. K projektu nove kitajske svilne poti pa Združeno kraljestvo uradno ne pristopa.
Sodišče Evropske unije je razsodilo, da bi vinjetni sistem, kot ga načrtuje Nemčija, diskriminiral tuje voznike ter kršil načela prostega pretoka blaga in svobode opravljanja storitev. Le vozniki vozil, registriranih v Nemčiji, bi namreč ceno letne vinjete, to je 130 evrov, dobili povrnjeno z olajšavo pri davku na osebna motorna vozila. To pomeni, da bi dajatev dejansko plačali le vozniki, ki imajo vozila registrirana v drugih državah članicah Evropske unije. Na uvedbo tako zasnovanega vinjetnega sistema, ki bi moral v veljavo stopiti oktobra 2020, se je pritožila Avstrija, podprla pa jo je tudi Nizozemska.
Španija se je pridružila Franciji in Nemčiji pri razvoju bojnega letala in oboroženih dronov v projektu Future Combat Air System, krajše FCAS. Obrambne ministrice treh držav so podpisale dogovor pod očesom Emmanuela Macrona na pariškem letalskem sejmu. Airbus in francoski Dassault Aviation naj bi operativno letalo razvila do leta 2040, testna različica pa naj bi bila na voljo leta 2026. Novi lovci bodo zamenjali francoska letala modelov Dassault Rafale in Eurofighter Typhoon, ki jih med drugimi uporabljata Nemčija in Španija. Francija bo v začetni fazi investirala dve milijardi evrov in pol, Nemčija pa bo pristavila še milijardo in pol. Državi se še nista dogovorili glede potencialnega izvoza novih letal - medtem ko je Nemčija do prodaje drugim državam zadržana, Francija ne vidi smisla v investiranju milijard evrov, če ni jasno, kako bo orožje trženo.
V Quitu, prestolnici Ekvadorja, je pred vladno palačo manjša skupina protestnikov izrazila nasprotovanje odločitvi obrambnega ministra Oswalda Jarrina, da letalstvu Združenih držav Amerike dovoli uporabo letališča San Cristobal na otočju Galapagos. Jarrin je izjavil, da bodo ameriška letala služila boju proti prekupčevalcem z mamili. Nekdanji predsednik Rafael Correa je dogovarjanje obsodil kot odraz vazalske duše obrambnega ministra. V času predsedovanja Corree je Ekvador spremenil ustavo tako, da ta ne dovoljuje postavitve tuje vojaške baze na njegovem ozemlju, in prepovedal ameriške operacije z letališča v Manti. Vendar vlada Lenina Morena, ki se je v svojih dejanjih obrnila stran od česarkoli rdečega ali rožnatega, trdi, da ne gre za tujo vojaško bazo, ampak le za občasno uporabo letališča. Po trditvah ameriškega obrambnega ministrstva se ZDA z Ekvadorjem niso uradno dogovorile o uporabi letališča na Galapagosu in uradni pogovori tudi ne potekajo.
V Kairu so ob nekdanjih vodilnih članih Muslimanske bratovščine pokopali nekdanjega egiptovskega predsednika Mohameda Mursija. Mursi je zaradi srčnega napada umrl med zaslišanjem glede obtožb vohunjenja na sodišču v Kairu. Kljub temu, da naj bi 67-letni Mursi imel benigni tumor, Muslimanska bratovščina trdi, da gre za umor. Sožalje “bratskemu” egiptovskemu ljudstvu in Mursijevi družini je izrekel katarski emir, šejk Tamim bin Hamad Al-Tani, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je Mursija razglasil za mučenika. Mursi se je na predsedniško mesto zavihtel z volitvami po tako imenovani arabski pomladi leta 2012, njegovo vladavino pa je z državnim udarom kmalu končal general najmočnejše institucije v državi Abdel Fatah el-Sisi, ki s podporo vojske vlada še danes.
Francoska policija je pridržala predsednika krovne evropske nogometne organizacija UEFA med letoma 2007 in 2015 Michela Platinija. Nekdanji napadalec francoske reprezentance je prva žrtev dvoletne preiskave posebnega tožilstva, ki ugotavlja nepravilnosti pri odločitvi o podelitvi svetovnega prvenstva Katarju leta 2022. Platini je v preteklosti že priznal, da je bil mesec pred ključnim glasovanjem na večerji s takratnim predsednikom Francije Nicolasom Sarkozyjem in katarskim emirjem Al-Tanijem, a vztraja, da je bil že pred tem sestankom odločen, da da svoj glas objektivno gledano nogometu najmanj prijazni opciji.
Čez eno uro se v mariborskem Kibla portalu začenja dvodnevna mednarodna konferenca Pushing forward, na kateri bodo aktivisti, nevladniki, akademiki in migrantje iz Slovenije in širše regije preizpraševali trenutno stanje migracij in sistematično kršenje človekovih pravic migrantov v regiji s fokusom na tako imenovanih pushbackih. Na panelnih diskusijah in predavanjih bodo spregovorili tudi o vlogi umetnosti, kulture in neformalnega izobraževanja pri tvorjenju strategij povezovanja med novimi priseljenci in pripadniki večkulturnih skupnosti ali diaspor v Evropi. Ob 19.30 bo Niđara Ahmetašević, neodvisna sarajevska novinarka, predstavila širše stanje v Bosni in Hercegovini, kjer migranti pristanejo po tem, ko jih hrvaška policija pošlje čez mejo.
///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Ob sedmi uri bo Dimitar Anakiev, ki v Bosni in Hercegovini deluje kot zdravnik prostovoljec, govoril o zdravstvenem stanju migrantov.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj