OFF volitev in sodišč

Nikol Pašinjan je le postal predsednik armenske vlade. Dosedanjega vodjo opozicije je parlament v drugem poskusu izvolil z 59 poslanskimi glasovi za in 42 proti. Pašinjan je bil edini kandidat za položaj predsednika vlade, potem ko je zaradi množičnih protestov odstopil dosedanji premier Serž Sarkisjan. O Pašinjanovi izvolitvi je armenski parlament že odločal prejšnji teden, vendar ni dobil dovolj glasov podpore. Prebivalce je nato pozval k državljanski nepokorščini in novim protestom.

Predsednik vlade iraške regije Kurdistan Nečirvan Barzani je sporočil, da bodo regionalne predsedniške in parlamentarne volitve potekale 30. septembra. Volitve bi morale potekati že lani novembra, vendar se je parlament oktobra odločil, da jih za osem mesecev prestavi. Septembra lani je potekal referendum o neodvisnosti, za katero je glasovala večina prebivalcev, vendar njihova odločitev potem ko so iraške sile zasedle teritorij ni bila implementirana. Kurdske liste bodo sodelovale tudi na splošnih iraških volitvah, ki bodo potekale to soboto.

Čadski predsednik Idris Debi je imenoval novo vlado. Gre za prvo vlado imenovano po spremembi ustave, sprejeti konec aprila, ki daje predsedniku države večja pooblastila in ukinja funkcijo predsednika vlade.

Sodišče na Kitajskem je Suna Žengcaija, nekdanjega visokega predstavnika komunistične partije, zaradi korupcije obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. Sun je priznal krivdo za sprejemanje podkupnin v vrednosti 22 milijonov evrov v času, ko je zasedal vodilne položaje v partiji in bil tudi minister za kmetijstvo. Poleg zaporne kazni je sodišče odločilo tudi o zasegu Sunovega premoženja in mu odvzelo vse politične pravice. Obsodba je del vala sodnih postopkov, ki so iz položaja odnesli več kot milijon kitajskih uradnikov. Šlo naj bi za boj proti korupciji, ki ga je leta 2012 začel Ši Džinping.

Združene države Amerike kljub dogovoru z Avstralijo ne bodo sprejele iranskih in somalijskih beguncev iz pacifiškega otoka Nauru. Odločitev o sistematični zavrnitvi so sprejeli imigracijski uradniki, ki so obiskali tamkajšnji center za pridržanje beguncev. Razlogi za zavrnitev naj bi bili varnostne narave. Do odločitve so kritični pri organizaciji Refugee Action Coalition, kjer pravijo da se je dogovor o preselitvi beguncev v ZDA izkazal za farso, saj iranski begunci predstavljajo okoli tretjino vseh ljudi na otoku Nauru. Po njegovem mnenju je razlog za zavrnitev omejitev vstopa v ZDA ljudi iz muslimanskih držav. Dogovor o sprejemu beguncev iz otoka Nauru sta Avstralija in ZDA sklenili konec leta 2016, v ZDA pa se je preselilo 155 ljudi od 1250 dogovorjenih. ZDA so bile le ena od držav, ki jim je Avstralija v zameno za preselitev beguncev iz otoka Nauru ponujala denarne in druge vzpodbude. Razlog za željene preselitvene dogovore je bila odločitev Avstralije, da zapre begunski center na otoku Nauru.

Na grškem otoku Lezbos se je z oprostilno sodbo zaključilo sojenje petim humanitarnim delavcem. Trem španskim gasilcem in dvema danskima prostovoljcema je obtožnica očitala poskus tihotapljenja ljudi za kar jim je grozilo deset let zapora. Vseh pet je januarja 2016 ob povratku iz reševalne misije v Egejskem morju aretirala grška obalna straža. Ta je v postopku zatrjevala, da humanitarni delavci o svoji misiji niso obvestili oblasti in zanjo niso bili ustrezno opremljeni. Delavci so v svojo obrambo trdili, da je šlo za uradno misijo s katero so želeli pomagati grškim oblastem pri reševanju iz morja. Delovali so za organizaciji Proem Aid in Team Humanity, dve od številnih nevladnih organizacij prisotnih na otoku Lezbos, ki je zaradi svoje lege končna destinacija za veliko število migrantov.

Hrvaško ustavno sodišče je odločilo, da je tako imenovani Lex Agrokor skladen s hrvaško ustavo. Sodišče je dejalo, da je imela vlada upravičene razloge za sprejem zakona, saj so bili zakoni o stečaju in predstečajnem postopku pomanjkljivi. Vlada je po mnenju sodišča morala posredovati, saj je situacija predstavljala sistemsko tveganje za hrvaško gospodarsko, ki ga je morala preprečiti. Sodišče je izpostavilo še, da je imela država obveznost posredovati saj Agrokor zaposluje več deset tisoč ljudi. V obrazložitvi so zapisali še, da podjetniška svoboda ni absolutna in da se lahko omeji v javnem interesu. Ustavno sodišče je zakon presojalo na pobudo dvanajstih fizičnih in pravnih oseb. Med njimi je bil tudi Ivica Todorić, dolgoletni predsednik uprave Agrokorja, ki je trdil, da lex Agrokor krši njegove ustavne in človekove pravice. Zakon je hrvaški sabor sprejel 6. aprila lani in predvideva imenovanje izredne uprave v sistemsko pomembnih podjetjih, ki so prezadolžena.

Opozorilne stavke pred stavbo vlade Kantona Sarajevo se je, po podatkih sindikatov vzgoje in izobraževanja, udeležilo 3500 ljudi. Osnovne zahteve protestnikov predstavi Faruk Bešlić iz Sindikata srednjega in višjega izobraževanja, vzgoje in kulture.

Izjava

Ureditev Federacije Bosne in Hercegovine odgovornost za šolstvo prelaga na nivo desetih kantonov. Bešlić kantonalno vlado obtožuje varčevanja na šolstvu, saj so se v zadnjem obdobju pojavljali pozivi k zmanjševanju števila učiteljev in zviševanju števila učencev v razredih.

Izjava