OFF za na morje

Sirski uporniki so zamrznili nadaljevanja pogajanj v Ženevi. Trdijo, da predsednik Bašar al-Assad ni spoštoval pogojev premirja, ki s posredovanjem ZDA in Rusije velja od konca februarja. Med drugim naj bi preprečeval dostop humanitarne pomoči na zasedena območja, kot kršenje premirja pa vidijo tudi napad na Alepo, s katerim naj bi sirska vlada mesto osvobodila ISIS-a in Al-Nusre, kot smo poročali v petkovem OFF-u. Posrednike pogajanj iz Združenih narodov obtožujejo pristranskosti v prid Assadu in zahtevajo njegov umik iz vladnega telesa.

V glavnem mestu Afganistana Kabulu je samomorilski bombni napad v bližini stavbe vladne varnostne agencije ubil vsaj 28 in ranil več kot 300 ljudi. Odgovornost za napad prevzemajo talibani. Gre za prvi bombni napad, odkar so ti pred tednom dni napovedali spomladansko ofenzivo, kljub prizadevanjem vlade v Kabulu, da bi obnovila mirovna pogajanja.

Turški preiskovalni organ je izdal 140 nalogov za aretacijo posameznikov, za katere naj bi bilo ugotovljeno sodelovanje pri financiranju organizacij, zvestih Fetaulahu Gülenu, v Pensilvaniji živečemu islamskemu pridigarju, ki je nekoč predstavljal tesnega zaveznika sedanjega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Ta Gülena obtožuje, da je v domači državi vzpostavil vzporedno oblast, prav tako pa je bil leta 2014 s strani sodišča izdan nalog za njegovo aretacijo. Ta je utemeljena z obtožbo, da naj bi Gülen stal na čelu teroristične organizacije. Med tistimi, ki jih v bližnji prihodnosti čaka policijsko pridržanje, je več vidnih poslovnežev, 40 od bodočih aretirancev pa je bilo uslužbencev banke Asya. Upravo nad slednjo je že pred dobrim letom prevzela turška vlada, ko jo je obtožila financiranja Gülenove mreže. Turška represija nad Gülenovimi privrženci po zadnjih sodnih prevzemih uprav časnika Zaman in tiskovne agencije Cihan ne pojenja. Zaradi obtožb o povezavah z Gülenom naj bi bilo do sedaj v Turčiji aretiranih 2.260 oseb, 500 izmed njih pa je že doživelo sodbo.

Nadaljujemo z načrti o evropskem posredovanju v Libiji. Zunanji ministri držav članic so po pogovoru z libijskim premierjem Fajezom Al-Sarajem, ki je na čelu prehodne vlade, konstituirane v skladu s političnim dogovorom decembra lani, potrdili širitev pristojnosti evropske mornarice pred libijsko obalo. V pomorski operaciji, imenovani Sofija, ki je bila do sedaj omejena na mednarodne vode, bo lahko evropska pomorska flota plula tudi znotraj meja Libije. Naloga evropske mornarice je predvsem nadzor nad plovnim prometom in omejevanje poskusov prečkanja Sredozemskega morja. Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini je sicer v izjavi za medije pohvalila učinkovitost evropskih mornarjev, ti naj bi namreč v zadnjih mesecih prestregli in uničili 104 čolne, pri tem pa, kot pravi sama, “rešili” več kot 13.000 beguncev.

Poleg širitve evropske mornarice pred libijsko obalo so zunanji ministri potrdili še finančno pomoč v višini 100 milijonov evrov, namenjeno predvsem humanitarnim iniciativam znotraj države ter vrnitev kakšnih 100 varnostnih svetovalcev, ki so sicer že bili v državi, vendar so bili zaradi nevarnih razmer odpoklicani nazaj v Evropo. Stopnjevanje vojaških ukrepov za omejitev priseljevanja prihaja v času, ko je na Mediteranu ponovno moč opazovati večji prehod beguncev in s tem množične utopitve.

Več nevladnih organizacij je objavilo skupno poročilo o novem mehanizmu uravnavanj sporov znotraj TTIP, Investment court system oz. ICS, ki je nadomestil sporni ISDS, umaknjen zaradi pritiskov civilne družbe. Natacha Cingotti iz sopodpisane organizacije Friends of the Earth Europe razloži razliko med ISDS in ICS:

Izjava.

Mehanizem naj bi še vedno branil predvsem zasebne interese korporacij in državam ne zagotavlja pravice do regulacije, kot je ob njegovem sprejetju obljubila Evropska komisija. Natacha Cingotti povzame ugotovitve poročila:

Izjava.

V Latinsko Ameriko. Argentina ponovno vstopa na mednarodne finančne trge, ko je potencialnim posojilodajalcem ponudila odkup državnih obveznic v skupni vrednosti 15 milijard ameriških dolarjev. Odločitev za iskanje novih finančnih sredstev na mednarodnem trgu je predsednik Mauricio Macri napovedal že pred časom, vendar je Argentini dostop do sveta mednarodnih financ onemogočal sodni spor glede dolžniške poravnave s skupino ameriških tako imenovanih mrhovinarskih skladov pod vodstvom finančnega poslovneža Paula Singerja. Potem ko je država konec februarja na sodišču le pristala na zahtevo skladov po izplačilu, ji je bilo hkrati omogočeno tudi ponovno zadolževanje na mednarodnih trgih.

Argentinska ponudba je med finančnimi špekulanti vzbudila precejšen interes, skupna vrednost vseh ponudb za odkup obveznic naj bi tako dosegla vrednost 65 milijard dolarjev. Takšno povpraševanje niti ni presenečenje glede na dejstvo, da je obljubljena obrestna mera postavljena med 6,4  in 8 odstotkov vrednosti posojila. Dobra polovica 15-milijard dolarjev težkega posojila bo sprva porabljena za odplačilo prej omenjenih investicijskih skladov in ostalih upnikov, ostanek pa bo vlada namenila spodbudam za poživitev gospodarstva.

Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar ni ponudila svoje odstopne izjave do roka, ki ji ga je postavil premier Miro Cerar. Po vsej verjetnosti bo slednji zato v državni zbor v bližnji prihodnosti poslal predlog za razrešitev, začasno pa naj bi funkcijo ministrovanja prevzel Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ker kulturna ministrica prihaja iz kvote ministrov, ki jih imenuje Desus, naj bi v stranki že iskali njeno naslednico. Da spomnimo, kljub mnogim očitkom o slabem delu ministrice s strani kulturnikov je razlog za zahtevo po njeni razrešitvi prišel zaradi neizpolnjevanja vladnih sklepov glede oskrbe idrijskega rudnika. Potem ko je vlada sklenila, da mora za Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, ki deluje pod okriljem Ministrstva za kulturo, izvajati tudi naloge vzdrževanja nezalitega dela rudnika in nadzorovanja območja, so na ministrstvu poudarili, da se javni zavod, ki je zadolžen za ohranjanje kulturne dediščine, ne more ukvarjati z rudarstvom.

OFF sta pripravila Jošt in vajenka Zala.