OFF za redne izredne razmere
Danes ob polnoči so v Turčiji po dveh letih prenehale veljati izredne razmere. Te je 20. julija 2016, pet dni po neuspelem državnem udaru, razglasil predsednik Recep Tayyip Erdogan, z njimi pa so se močno povečala pooblastila represivnih organov, vlade in predsednika. V času izrednih razmer je bilo glede na poročila Evropske unije pridržanih 150 tisoč ljudi, skoraj 80 tisoč jih je bilo aretiranih, 110 tisoč javnih uslužbencev pa je izgubilo službe. Po nareku vlade je bilo zaprtih vsaj 175 medijskih hiš, v zaporih pa je v dveh letih končalo še 120 novinarjev. Turška oblast se je z zelo široko definicijo terorizma znebila opozicije v državi, ko je v prvih mesecih zapirala in preganjala predvsem člane gibanja Fetullaha Güllena, v okviru dve leti trajajoče čistke pa so napadli vodilne poslance kurdske stranke HDP, opozicijske politike, gejevske in lezbične aktiviste in ostale kritične predstavnike iz turške civilne družbe.
Eden izmed represivnejših ukrepov izrednih razmer je bilo podaljšanje predsodnega pridržanja osumljencev iz dveh na trideset dni. Več deset tisoč državljanov je bilo tako zaprtih v zaporih daljši čas brez sodnega naloga zgolj po odločitvi policije. Čeprav so izredne razmere, ki so bile do zdaj sedemkrat podaljšane, končane, pa je vladajoča stranka Pravičnost in razvoj že pripravila predlog zakona, ki bi določene ukrepe izrednih razmer uzakonil za naslednja tri leta. Predlog stranke je, da bi predsodni pripor trajal dvanajst dni namesto dveh, vodilni v državnih institucijah bi lahko odpuščali zaposlene na podlagi povezav s “terorizmom”, guvernerji bi lahko zaradi varnosti zaprli območja za do petnajst dni, prav tako pa bi bili prepovedani protesti po sončnem zahodu. Po uvedbi predsedniškega sistema je Erdogan pred slabim mesecem dni sicer dobil novi predsedniški mandat, vendar njegova stranka AKP ni dobila večine na splošnih volitvah. Dodatne glasove za sprejem zakona bo po vsej verjetnosti še prispevala Stranka nacionalnega gibanja.
Izraelski poslanci so sprejeli zakon, s katerim so opredelili Izrael kot “nacionalno državo” judovskega naroda. V zakonu je tako med drugim zapisano, citiramo, "da je Izrael zgodovinska dežela Judov, zato imajo ekskluzivno pravico do nacionalne samoodločbe.” Sporni zakon tudi določa, da je hebrejščina edini uradni jezik, arabščina pa je bila degradirana v jezik s “posebnim statusom”, ki se lahko uporablja v državnih institucijah. Z zakonom je okrepljen tudi status “celotnega in zedinjenega” Jeruzalema kot prestolnice Izraela, prav tako pa je zapisano, da je obstoj judovskih naselij narodnega pomena. Zgodnejše različice zakona so med drugim predvidevale tudi uporabo židovskega ritualnega prava v primerih, ko ne bi obstajali relevantni precedensi, vendar pa so ta določila bila kasneje odstranjena. Za zakon je glasovalo 62 poslancev, 55 pa jih je bilo proti. Novi zakon dodatno diskriminira v Izraelu živeče arabsko prebivalstvo, ki predstavlja dobro petino državljanov Izraela, predvsem potomce Palestincev, ki so ostali na okupirani zemlji po vojni leta 1948.
Po objavi posnetka zunajsodnih pobojev s strani kamerunskih vojakov sta Amnesty International in raziskovalna skupina Bellingcat objavili, da so bile uporabljene puške Zastava M21 srbskega izvora. Usmrtitve civilistov so se zgodile na podlagi obtožbe pripadnosti islamistični skupini Boko Haram, Amnesty International pa je pozval Srbijo, da naj ustavi prodajo orožja Kamerunu. Slednji je sicer eden od glavnih odkupnikov srbskega orožja, orožarska trgovina med državama pa poteka od leta 2013. Leta 2014 je tako Srbija v Kamerun prodala skoraj 18.000 kosov lahkih avtomatskih pušk, 1.500 strojnic in 500 metalcev granat, naslednje leto je bilo med drugim prodanih 8.500 jurišnih pušk, lani pa so Kamerunci iz Srbije uvozili 4000 prenosnih protitankovskih raketnih sistemov. Srbsko obrambno ministrstvo in ministrstvo za trgovino, ki izdaja licence za izvoz orožja, trgovine med državama ne komentirata, kamerunski minister za komunikacijo pa je posnetek pobojev označil za “fake news”. V srbskem gospodarstvu se z obrambno industrijo ukvarja okoli 200 podjetij, vrednost celotnega izvoza v letu 2016 pa je znašala okoli 435 milijonov evrov.
Makedonske parlamentarne stranke so začele z drugim dnevom pogovorov o izvedbi referenduma o novem imenu države. Včerajšnje srečanje se je namreč končalo brez zaključka, predhodno so namreč s sestanka odšli predstavniki nekdaj vladajoče in sedaj glavne opozicijske stranke VMRO DPMNE. Vodja stranke Hristijan Mickoski je zato že pristal na ožje srečanje s socialdemokrati. Njihovi poslanci so pred tem blokirali imenovanje državne volilne komisije, zaradi nasprotovanja novim spremembam volilnega zakona. Koalicijski poslanci so namreč po hitrem postopku sprejeli določbe, po katerih bi člane volilne komisije lahko podprlo 61 poslancev in ne več dvotretjinska večina. Mickoski naj bi med drugim za podporo referendumu zahteval tudi oblikovanje tehnokratske vlade vsaj 100 dni pred naslednjimi volitvami in sprejem novega zakona o financiranju političnih strank.
Na tiskovni konferenci je vodja socialdemokratov in premier Makedonije Zoran Zaev predstavil tudi predlog vprašanja, o katerem bi lahko odločali državljani Makedonije, citiramo: "Ali podpirate članstvo v EU in Natu s sprejemanjem sporazuma med Republiko Makedonijo in Republiko Grčijo?" Dogovor med Grčijo in Makedonijo sicer predvideva spremembo imena iz Republike Makedonije v Republiko Severno Makedonijo v zameno za prenehanje grške blokade pri procesu približevanja članstva Evropski uniji in zvezi Nato. Referendum bo po vsej verjetnosti posvetovalne narave, njegova izvedba pa je zaenkrat načrtovana v septembru ali oktobru.
Prvak zmagovalke parlamentarnih volitev Slovenske demokratske stranke Janez Janša je predsedniku Borutu Pahorju sporočil, da zaenkrat ne obstaja potrebna podpora drugih strank za sestavo koalicije, zato ne bo prevzel mandata za sestavo vlade. Janša še dodaja, da glede na neformalne pogovore s strankami v zadnjih dveh tednih obstaja možnost za oblikovanje potrebne večine v državnem zboru na podlagi skupnih želja po izogibu novim predčasnim volitvam. V pismu, ki je v celoti objavljeno na Janševem računu na Twitterju, še obtožuje parlamentarne stranke, da “v neobvladljivi koaliciji velikega števila strank in šibki vladi vidijo garancijo za lastne koristi oziroma lažji dostop do davkoplačevalskih sredstev” in da “do resnega poskusa oblikovanja stabilne vlade lahko očitno pride šele potem, ko bodo izčrpane vse teoretične možnosti za oblikovanje šibke, nestabilne vlade.”
Nevladni organizaciji Amnesty International in Pravnoinformacijski center sta danes na tiskovni konferenci javnosti predstavila svoji poročili o nelegalnih praksah slovenske policije pri obravnavi migrantov, ki so izrazili namero o zaprositvi za azil na teritoriju Republike Slovenije. Ekipe obeh nevladnih organizacij so v zadnjih tednih zbirale izjave migrantov v Veliki Kladuši in Bihaću. V raziskavi Amnesty International so tako zbrali 51 pričevanj ljudi, ki jih je slovenska policija vrnila Hrvaški, navkljub jasno izraženi nameri o zaprositvi za azil. Več o nelegalnih vračanjih s strani slovenske policije pa v OFFsajdu ob peti uri.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj