OFF zaklenjene komandne sobe
V Ženevi se pričenja drugi krog sirskih mirovnih pogajanj. Premirje, ki je bilo sklenjeno med Asadovim režimom, uporniki in kurdskimi silami, je do sedaj sicer držalo, a je zaradi medsebojnih trenj zelo krhko. Sirske vladne sile so namreč okrepile svojo prisotnost v provinci Aleppo, ki je pod nadzorom uporniških skupin in Al Nusre. Ta je sicer izključena iz prekinitve ognja, ampak je ponekod v provinci zaveznica uporniških sil. Prav tako na območjih pod nadzorom sirske vlade, ki obsega približno 60 odstotkov sirskega prebivalstva, potekajo parlamentarne volitve.
Jordansko krilo Muslimanske bratovščine, ki v tej arabski državi predstavlja glavno parlamentarno opozicijo, je sporočilo, da je policija evakuirala njihove zaposlene in zapečatila štab. To je varnostnim silam naročil jordanski guverner, razlog pa po besedah vlade tiči v tem, da bratovščina nima strankarske licence. Zaprtje strankarskih prostorov predstavlja še dodaten zaplet v sporu med jordansko vlado in Muslimansko bratovščino oz. njenim političnim krilom. V lanskem letu je bila dotična organizacija prisiljena preurediti svoj pravni status, čeprav je bila leta 1964 uradno registrirana kot del egipčanske Muslimanske bratovščine. To je vodilo do ustanovitve zmernejše veje z imenom Združenje muslimanske bratovščine, ki jo je podprla vlada in se tako deklarira kot uradna veja, stike s svojo predhodnico pa je prekinila. Sicer je večinsko članstvo ostalo v prvotni skupini, to pa vladi ne predstavlja težav pri oviranju le-te. Med drugim so ji preprečili izvedbo internih volitev, menda zaradi nepopolne licence, in zaprli voditelja bratovščine zavoljo kritiziranja jordanskega zavezništva z Združenimi arabskimi emirati.
Iraški parlament je zavrnil listo kandidatov za kabinet vlade, ki jo je predlagal premier Haider al-Abadi. Abadi je sestavil novo listo s petnajstimi imeni, med katerimi so tudi 4 kandidati, ki so se pojavili na že nedavno zavrnjeni listi. Novi ljudje v kabinetu vlade naj bi bili del že dolgo obljubljenih protikorupcijskih ukrepov, ki naj bi bili razlog pritiska, prihajajočega predvsem s strani šiitskega šejka in vidnega javnega nasprotnika Abadija, Muktada al-Sadra. Na protestih pred nekaj tedni je šejk namreč premierju postavil zahtevo, da mora izpeljati vrsto reform, med drugim tudi, da mora postaviti nove obraze na pomembna politična mesta. Mnogi v parlamentu so še vedno nezadovoljni z izborom, Abadi pa želi domnevno politično neodvisno tehnokratsko vlado. Politiki od ameriške invazije leta 2003 sicer uporabljajo sistem etničnih in verskih kvot ter si s tem povečujejo vpliv in bogastvo. Premierja pa je podprl ameriški državni sekretar John Kerry.
Premik še vzhodneje. Po v torek razkritih obtožbah, da je indijski vojak poskušal spolno nadlegovati najstnico, so se v mestu Handwara v pokrajini Kašmir začele manjše demonstracije. Ko je vojska zavrnila zahtevo po aretaciji vojaka, so po besedah policije protestniki hoteli zažgati policijski bunker, nakar je vojska uporabila solzivec in začela streljati. Poročila s strani protestnikov sicer predvidevajo obraten vrstni red dogodkov, je pa situacija eskalirala, ko je vojska ubila tri protestnike. Oblasti so po tem v mestih Handwara in Srinagar razglasile policijsko uro, vse trgovine, šole in lokali pa so zaprti. Dotična pokrajina je predmet ozemeljskega spora med Indijo in Pakistanom, večje ozemlje pa pripada Indiji. Nezanemarljiv dejavnik so še uporniške skupine, ki se borijo za kašmirsko neodvisnost od Indije ali priključitev indijskega dela ozemlja k pakistanskemu. Konflikt je od leta 1989 vzel življenja 68.000 ljudi, večinoma civilistov.
Makedonska prisluškovalna afera dobiva nove razsežnosti. Predsednik države Gjorge Ivanov je amnestiral vse vpletene v afero. Posebna preiskovalna komisija na osnovi razkritih pogovorov preiskuje pomembnejše vladne funkcionarje, redno državno tožilstvo pa preiskuje vodjo opozicije Zorana Zaeva zaradi protizakonitega prisluškovanja. Več v offsajdu. Situacijo obrazloži Jakov Marušič Siniša.
Italijansko vlado pa skrbi, da njena že tradicionalna nestabilnost slabo vpliva na državno gospodarstvo. To je bila glavna argumentacija italijanskega parlamenta za potrditev predloga ustavne reforme premierja Mattea Renzija, ki bi močno omejil moč senata Italijanske republike, zgornjega doma parlamenta. S to reformo senat ne bi več imel enakih pravic kot poslanska zbornica, spodnji dom parlamenta, število sedežev pa bi se s 315 zmanjšalo na 100. Senat bi prav tako izgubil pravico do veta pri sprejemanju zakonodaje. Reforma bo dana na referendumsko glasovanje oktobra, premier Renzi pa je izjavil, da bo odstopil, če bo reforma padla.
Ostajamo na Apeninskem polotoku. Humanitarna organizacija Zdravniki brez meja je objavila poročilo, v katerem navajajo, da v Italiji 10.000 beguncev živi v nečloveških razmerah. Polovica od 35 lokacij, ki jih je pokrivala raziskava, ni imela dostopa do elektrike in tekoče vode.
V Termoelektrarni Šoštanj in Dravskih elektrarnah Maribor je pri stopnjevanju stavke energetskega sektorja prišlo do zapletov. V torek je bila med 8. in 10. uro predvidena zmanjšana proizvodnja električne energije, do česar pa v omenjenih elektrarnah ni prišlo. V DEM-u do večjih zapletov ni prišlo, v Šoštanju pa se je direktor elektrarne Arman Koritnik zaklenil v komandno sobo, po besedah zaposlenih pa naj bi jih ustrahoval, da se bodo v primeru izvajanja stavke znašli na seznamu 118 presežnih delavcev, ki ga pripravlja vodstvo. Dogodek nam pojasni predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Branko Sevčnikar:
Sevčnikar nadalje opozarja, da je takšna zaustavitev stavke protizakonita.
Stavka bo sicer potekala, kot je bilo predvideno.
Off so pripravili vajenci Sara, Klemen in špikerska vajenka Ana
Prikaži Komentarje
Komentiraj