OFF ZDA v Hondurasu

Današnji Off začenjamo s ponovnim štetjem glasov za predsedniške volitve v Hondurasu. Ponovitev štetja sledi včerajšnjim protestom, kjer je več deset tisoč protestnikov nasprotovalo sedanjemu predsedniku Orlandu Hernandezu, ki ga obtožujejo volilne goljufije. Spomnimo, da je po volitvah prejšnji teden tribunal, ki šteje glasove, naznanil tehnične težave. Pred tehničnimi težavami je bil po preštetih glasovih v vodstvu Hernandez, po tem pa je bil po podatkih tribunala v vodstvu vodja opozicije Salvador Nasralla. Predsednik državne volilne komisije David Mataramos je že napovedal ponovno štetje okoli 1000 spornih glasovnic, opozicija pa zahteva, da mora biti število ponovno preštetih glasovnic višje oziroma da se mora ponovno prešteti okoli 5000 glasov. Več tisoč protestnikov se je zaradi obtožb o volilni goljufiji podalo na ulice, med vikendom pa je vlada uveljavila policijsko uro. Več sto protestnikov je bilo aretiranih.

Policijska ura v Hondurasu traja med šesto uro zvečer in šesto uro zjutraj, medtem pa policija s pomočjo vojske lahko aretira tiste, ki so osumljeni, da delajo škodo ljudem ali lastnini. Vojaška podpora po poročanju spletnega časnika The Intercept sestoji tudi iz elitnih skupin TIGRES in Cobras, ki ju urijo ameriške sile in imajo zgodovino kršenja načel človekovih pravic. TIGRES je bila prav tako vpletena v nadlegovanje okoljskega aktivista, navkljub sodelovanju z ameriškim veleposlaništvom zoper trgovino z drogami pa obstajajo indici njene vpletenosti v trgovanje z drogo. Od leta 2009 so Združene države Amerike varnostni podpori Hondurasa namenile 114 milijonov dolarjev. Spomnimo tudi, da je bil leta 2009 izvršen državni udar, ki so mu prisostvovale Združene države Amerike. Državni udar je na oblast ustoličil trenutnega predsednika in odstranil Manuela Zelaya. Slednji sedaj podpira opozicijskega kandidata Nasralla.

Saudova Arabija je zopet bombardirala jemensko prestolnico Saana, izstrelki pa so eksplodirali blizu mednarodnega letališča in stavbe notranjega ministrstva, oboje na območju pod nadzorom uporniških Hutijev. Med vikendom je prestolnica že bila tarča zračnih napadov koalicije pod vodstvom Saudove Arabije, ki je začela sodelovati z nekdanjim zaveznikom Hutijev in nekdanjim predsednikom Abdulahom Salehom. V soboto je nekdanji predsednik na javni televiziji v živo naznanil prekinitev zavezništva s Hutiji, če bo saudska koalicija prenehala z napadi in blokado Jemna. Njegove besede je Saudova Arabija pozdravila, Hutiji pa so jih označili kot izdajo. Salehove sile in Hutiji so sicer v oboroženih spopadih že od prejšnjega tedna. Spomnimo, da je Saleh odstopil s predsedniškega položaja leta 2012, ko je bil na oblasti, pa je bil s hutijskimi separatisti večkrat v konfliktu.

Hutijski uporniki medtem trdijo, da so izstrelili raketo v Združene Arabske Emirate, kar pa slednji zanikajo. Spomnimo, da so humanitarne organizacije Združene Arabske Emirate obtožile rekrutiranja tujih borcev v najemniško vojsko in organizacije tajnih zaporov, v katerih so nasprotniki podvrženi mučenju. Arabska organizacija za človekove pravice je prejšnji teden pozvala Mednarodno kazensko sodišče k preiskavi dotičnih obtožb. Po podatkih organizacije so Emirati začeli organizirati najemniško vojsko leta 2010 tudi s pomočjo ameriškega ustanovitelja zasebne vojske Blackwater.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je naznanil spremembo zakona o javnem obveščanju glede policijskih dokazov za kriminalno dejavnost, ki se po njegovih besedah sedaj ne bo nanašal na kriminalna dejanja, za katera je obtožen. Zakon naj bi namreč onemogočal dosedanjo prakso objavljanja dokazov in utemeljenega suma obtožbe, ki ga policija posreduje tožilcu in je javno dostopno. Ker naj bi bilo to v nasprotju z varovanjem pravic osumljenca, je nov zakon določal, da tovrstni podatki ne bojo javni. Z zakonom se ni strinjalo okoli dvajset tisoč protestnikov, ki so obtožili premierja, da bi zakon varoval predvsem njega. Netanjahu je namreč obtožen vprašljivo legalnega prejemanja darov od bogatega poslovneža in ponujanja komercialnih uslug mediju v zameno za pozitivno poročanje o njem.

Od izraelske fašistoidnosti k nemški. Alternativa za Nemčijo je na sobotnem kongresu izvolila novo vodstvo. Stranko bosta vodila Jorg Meuthen in vodja poslanske skupine Alexander Gauland, ki veljata za pripadnika bolj ksenofobnega krila stranke. Meuthen je bil izglasovan za predsednika z 72 odstotki podpore, medtem ko je bil Gauland izvoljen po tem, ko prva dva kandidata nista prejela dovolj delegatskih glasov. Gauland je tako nepričakovano kandidiral in bil z 68 odstotki izvoljen. Po izvolitvi pa je izjavil, citiramo, “Nisem si prizadeval za to. A usoda je očitno hotela drugače in zato sem prijateljem dovolil, da me prepričajo, da vstopim v igro.”

Nemški piloti množično zavračajo sodelovanje v deportacijah afganistanskih prosilcev za azil. Po podatkih nemške vlade, ki jih je razkrila na zahtevo stranke Levica, je bilo do zdaj odpovedanih 222 letov v Afganistan, saj so piloti zavrnili sodelovanje v spornem programu deportacije migrantov v to državo, ki jo nemške oblasti smatrajo za varno. Največ - 140 - letov je bilo odpovedanih z največjega frankfurtskega letališča, največkrat, v 85 primerih, pa so deportacijske lete zavrnili piloti največjega nemškega letalskega prevoznika Lufthanse in njene hčerinske družbe Eurowings. V Düsseldorfu deportacije na letališču spremljajo tudi protesti, izgon migrantov protestniki skušajo doseči z blokadami vzletne piste.

Na Hrvaškem pa nekaterim težave povzročajo pridobitve informacijske družbe. Željka Markić, predsednica konzervativnega društva V imenu družine, je hrvaškega premiera Andreja Plenkovića pozvala, naj hrvaške domoljube zaščiti pred cenzuro Facebooka. Upravljalci tega družabnega omrežja so po njenih navedbah v preteklih dneh posredovali proti več intelektualcem, uglednikom, medijem, pravnim osebam in ostalim prebivalcem, ki so v svojih objavah s povzdigovanjem obsojenih zločincev nasprotovali nedavni sodbi haaškega Mednarodnega sodišča za zločine na področju bivše Jugoslavije. Facebook je proti objavam ukrepal zaradi kršenja internih pravil, povezanih s sovražnim govorom in nasiljem, po mnenju Markić pa bi naj pri tem kršil 38. člen hrvaške ustave, ki zagotavlja svobodo izražanja in misli. V skladu z logiko politične desnice in Markić očitno tudi sovražne.

Brskati po Facebooku, pisati sms sporočila ali kako drugače uporabljati mobitel pa bo po novem prepovedano učencem osnovne šole v Kostreni pri Reki. Kot prva med hrvaškimi osnovnimi šolami je v svoj šolski red uvedla stroge kazni za učence, ki jih bodo zalotili s telefonom v roki. Ob prvem prekršku jih bo doletel še ustni opomin, v drugem pa že ukor.