Off zelene luči Magni Steyr

Iran in Sirija sta ob obisku sirskega ministra za energijo Mohammada Zuhairja Kharboutlija v Teheranu podpisala memorandum, ki predvideva pomoč Irana Siriji. Med drugim bo Iran financiral izgradnjo nove elektrarne s kapaciteto 540 megavatov v sirski obmorski provinci Latakia, rehabilitacijo 90-megavatne elektrarne v provinci Deir ez-Zor, iz katere prav zadnje dni sirska vojska z zavezniki izriva borce Islamske države. Poleg tega bo pomagal pri obnovi glavnega nadzornega centra električnega omrežja v prestolnici Damask. Prav tako bo iransko podjetje zagotavljalo elektriko mestu Alepo. Projekti v memorandumu so skupaj vredni več sto milijonov dolarjev. Sirsko energetsko infrastrukturo je vojna prizadela, saj je po najnovejših podatkih nadzorne skupine OECD-jeve Mednarodne agencije za energijo proizvodnja električne energije od leta 2010 do 2014 upadla za več kot polovico.

Pomoč v Alepu je napovedala tudi Moskva. V Sirijo naj bi poslala 4000 ton gradbenega materiala, predvsem vodovodne cevi in optične kable, ter gradbeno mehanizacijo. V Alepu naj bi bila kmalu tudi nameščena ruska policija, ki bo varovala javni red in mir ter preprečevala kraje. Policisti bodo čečenskega porekla, torej večinoma muslimanske veroizpovedi.

Izraelsko vrhovno sodišče je razveljavilo zakon, ki ultra-ortodoksnim Judom omogoča oprostitev obveznega vojaškega služenja. Zakon je leta 2015 sprejela koalicija premierja Benjamina Natenjahuja, ki je močno odvisna od podpore ultra-ortodoksnih političnih strank. Izogibanje ortodoksnih Judov, ki predstavljajo 10 odstotkov izraelske populacije, služenju vojaškega roka v Izraelu ima zelo dolgo brado in je bilo že večkrat povod za proteste. Prav tako je izraelsko vrhovno sodišče kot neustaven in diskriminatoren razglasilo podoben zakon, ki je ortodoksnim Judom omogočal izogibanje vojaškim obveznostim, če so študirali Toro. Služenje vojaškega roka v Izraelu je obvezno in traja dve leti in osem mesecev za moške ter dve leti za ženske. Iz služenja vojaškega roka so izvzeti izraelski državljani arabskega porekla.

Na Zahod. Brazilsko vrhovno sodišče je dovolilo preiskavo predsednika Michela Temerja, ki ga sumijo koruptivnega delovanja ob izdaji uredbe o regulaciji pristanišč. Sum temelji na prisluškovanju pogovora med predsednikom in njegovim nekdanjim pomočnikom Rodrigom Rochom Louresom. V njem sta razpravljala o prikrojitvi vsebine uredbe v prid upravljalcu pristanišč, podjetju Rodrimar SA, v zameno za podkupnino, ki bi jo slednji priskrbel Temerju.

V Združenih državah Amerike je vrhovno sodišče ugodilo prošnji Trumpove administracije in razveljavilo odločitev nižjega sodišča, ki bi omilila Trumpovo restriktivno begunsko politiko in bi po mnenju odbora za pravosodje do oktobra omogočila vstop 24000 dodatnim migrantom. Tako ostaja v veljavi Trumpova uredba iz marca, ki za 90 dni prepoveduje vstop migrantom iz Irana, Libije, Somalije, Sudana, Sirije in Jemna ter omejuje vstop večini migrantov za 120 dni. Iz prepovedi vstopa v državo so izključeni zgolj tisti s tako imenovano bona fide. Srž spora je vprašanje, kaj natančno to zajema. Vlada najprej v to skupino ni želela vključiti članov razširjene družine in tistih z javnimi zagotovili agencije za preseljevanje. Vendar je sodišče 9. okrožja prejšnji teden to razveljavilo kot preobširno razumevanje in zahtevalo vključitev tudi teh dveh skupin. Vlada se je na vključitev migrantov z zagotovili agencije za preseljevanje pritožila na vrhovno sodišče, ki ji je zaenkrat pritrdilo. O ustavnosti celotne uredbe pa bo odločalo ustavno sodišče oktobra.

Senat Združenih držav Amerike je soglasno izglasoval resolucijo, ki obsoja bele supremaciste in neonaciste. Resolucija prihaja kot odgovor na nedavne dogodke v Charlottesvillu, ko je neonacist zapeljal v skupino protirasističnih protestnikov in eno izmed njih ubil. Dejanje je resolucija označila za domači teroristični napad in pozvala predsednika Trumpa, naj se javno opredeli proti rasističnim, ksenofobnim, ekstremističnim in neonacističnim skupinam. Prav tako poziva odbor za pravosodje in druge zvezne agencije, naj uporabijo vse razpoložljive vire za izboljšanje zbiranja podatkov o zločinih iz sovraštva. Naslednji teden bo resolucijo obravnaval še predstavniški dom.

Nasprotovanje skrajni desnici se artikulira tudi v Italiji. Spodnji dom italijanskega parlamenta je potrdil predlog zakona, ki prepoveduje poveličevanje fašizma. V Italiji je trenutno prepovedano ustanoviti fašistično stranko, fašistični simboli pa niso prepovedani in so med občudovalci Benitta Mussolinija pogosti. Predlog zakona je v obravnavo vložila vladajoča Demokratska stranka kot odgovor na porast rasizma v Italiji. Rasizem v Italiji raste zaradi beguncev in migrantov iz Bližnjega vzhoda in Afrike. Če bo predlog potrjen še v Senatu, bo v Italiji prepovedano fašistično pozdravljanje, prav tako pa distribucija fašističnih in nacističnih simbolov ter z njimi okrašenih predmetov. Za širjenje fašistične propagande prek spleta bo kazen višja. Najvišja zagrožena kazen je dve leti in osem mesecev zapora. Predlogu zakona nasprotujejo v Gibanju 5 zvezd in desnosredinski Forza Italia, ki trdita, da bo novi zakon omejil svobodo govora.

Slovaški predsednik je za novo ministrico za izobraževanje imenoval Martino Lubyovo iz koalicijske Slovaške narodne stranke oziroma SNS. S tem se je končala mesec dni trajajoča kriza vlade, ki jo je povzročila prav stranka SNS, ko je v začetku avgusta vladi odvzela svojo podporo. Zahtevala je nov koalicijski dogovor, ki bi ji zagotovil večjo vlogo pri sprejemanju odločitev v koaliciji. Slednjo sestavljata tudi leva stranka Smer - Social demokracija, katere član je tudi premier Robert Fico, ter madžarska etnična stranka Most-Hid. Za doseganje večine v parlamentu so potrebni glasovi vseh treh koalicijskih strank. Koalicijski spor se je še zaostril, ko je premier Fico prosil za odstop takratnega ministra za izobraževanje iz stranke SNS. Vzrok za to so bili očitki Evropske komisije, da je ministrstvo denar Evropskega sklada za podpiranje znanosti razdelilo več podjetjem brez kakršnihkoli predhodnih raziskav ali inovacij. Čeprav je SNS zanikala napake pri razdeljevanju sredstev, je pristala na menjavo ministra. Nov koalicijski dogovor pa poleg tega predvideva tudi tedenske sestanke koalicijskih strank in nova pravila komunikacije med njimi.

Novice iz Slovenije

Iztekel se je rok za pritožbe Agenciji za okolje proti izdaji okoljevarstvenega soglasja projektu Magna, s čimer se bo lahko začel postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Minister Zdravko Počivalšek je naznanil, da bo vlada še ta teden z Magno Steyr podpisala pogodbo o gradnji lakirnice v Hočah. Deset okoljevarstvenih organizacij je imelo status stranskega udeleženca, najbolj pa so projektu nasprotovale Umanotera, Alpe Adria Green in Slovenski E-forum. Alpe Adria Green svojo odločitev utemeljuje s tem, da je z Magno Steyr sklenila dogovor o svojih zahtevah. Citiramo: “Tako bo Magna Steyr spoštovala vse relevantne okoljske standarde, poskrbela za 24-urno fizično protipožarno varnostno službo, za protiukrepe za preprečitev onesnaženja podtalnice, omejevala uporabo pitne vode in obremenjevanje kanalizacijskega sistema s krožnim procesom recikliranja. AAG je sprožila tudi vprašanje uporabe tiste kmetijske zemlje, ki ne bo pozidana v tej fazi. Protokolu je priložena Izjava župana občine Hoče-Slivnica, da bodo ta zemljišča oddana v začasen najem kmetovalcem na tem območju. S tem smo rešili večinski del zemljišč v prid nadaljnjemu kmetovanju.”