OFF znatnih odločitev

Poljsko zunanje ministrstvo je zavrnilo opozorilo Evropske komisije. Opozorilo se nanaša na zakonodajne spremembe, sprejete decembra lani, ki so po mnenju komisije oslabile avtoriteto ustavnega sodišča. Evropska komisija je poljsko vlado tako pozvala, naj se odzove v roku dveh mesecev od današnjega dne. Sporne spremembe, ki so zmotile Evropsko komisijo med drugim določajo, da lahko ustavno sodišče razsodbe sprejme samo z dvotretjinsko večino, postopki pa se ne morejo začeti prej kot šest mesecev od vložitve zahteve. Ker Poljska ni upoštevala priporočil, jo s strani Evropske komisije lahko doletijo sankcije, v skrajnem primeru pa bi Varšava lahko začasno izgubila glasovalne pravice v Svetu Evropske unije.

Predstavniki evroskupine so potrdili, da se bo pri reševanju finančnih težav Grčije poudarek prenesel od kratkoročnih varčevalnih ukrepov k strukturnim reformam. Te naj bi obsegale reformo pokojninskega sistema, trga dela in davčno reformo. Poleg tega so se v grški vladi strinjali z dodatnimi varčevalnimi ukrepi po letu 2019, ki bi javno porabo zmanjšali za 2 odstotka bruto domačega proizvoda, pretežno s krčenjem obrambnega proračuna in dvigom davkov. Ti rezi naj bi bili po trditvah grške vlade na drugi strani izenačeni z investicijami na drugih področjih, parametri katerih bodo dogovorjeni v prihodnosti. Po napovedih Klausa Reglinga, ki vodi evropski reševalni sklad,  bo Grčija v tretjem programu finančne pomoči potrebovala manj od predvidenih 86 milijard evrov. Predstavniki institucij, ki sodelujejo pri tretjem programu finančne pomoči Grčiji, se bodo v kratkem vrnili v Atene in nadaljevali dogovore o prihajajočih reformah.

Prvič po dveh desetletjih bodo maja v Nepalu potekale lokalne volitve. Zadnje lokalne volitve so namreč zaradi notranjih političnih razkolov in desetletne državljanske vojne, ki se je leta 2006 končala z ukinitvijo kraljevine, potekale leta 1997. Proteste proti volitvam pa je že napovedala nepalska manjšina Madhesijev. Ti menijo, da so zaradi notranjih meja med zveznimi državami, določenih v nedavno sprejeti ustavi, politično marginalizirani in tako nezadostno zastopani v parlamentu. Zahtevajo, da se meje zveznih držav spremenijo še pred določitvijo natančnega datuma volitev. Madhesiji so s protesti sicer že takoj po sprejetju ustave leta 2015 več mesecev blokirali transport preko indijsko-nepalske meje.

Predstavniki Tunizije, Alžirije in Egipta so v Tuniziji podpisali ministrski dogovor, v katerem nasprotujejo nadaljnjim vojaškim intervencijam v Libijo. Poudarjajo, da je edina mogoča rešitev politična. Egipt je v preteklosti sicer že vojaško posegal v Libijo, poleg tega pa nadaljuje s podporo generalu Khalifi Haftarju, ki nadzoruje večji del vzhoda države. Vlada na zahodu Libije je med tem izrazila željo, da bi kot mediator med obema libijskima vladama delovala Rusija. Predlog je prišel s strani tam nastanjenega premiera Fayeza Seraja, pogovori pa bi obsegali predvsem izpolnitev načrta za vzpostavitev skupnega odbora za pogajanja o spravi in pa načrtovanje volitev v prihodnjem letu.

Srbski predsednik Tomislav Nikolić se je odpovedal kandidaturi za drugi predsedniški mandat in hkrati izrekel podporo srbskemu premierju Aleksandru Vučiću. Temu je podporo že prejšnji teden izreklo tudi vodstvo Srbske napredne stranke, ki je na zadnjih predsedniških volitvah podprla Nikolića. Nikolić se je kandidaturi odpovedal po srečanju s Vučićem, do katerega je prišlo po tem, ko je Vučiću podporo izrekel tudi zunanji minister in vodja srbskih socialistov, Ivica Dačić. Premier in predsednik poudarjata, da bosta sodelovala tudi v prihodnje. Na srečanju sta politika uskladila strategijo reševanja vprašanj, ki se nanašajo na tožbe Bosne in Hercegovine proti Srbiji zaradi genocida ter na vprašanja srbskih nacionalnih interesov v zvezi s članstvom Kosova v Unescu ter Svetu Evrope.

Člani civilne iniciative za Vogršček želijo o reševanju težav z akumulacijskim jezerom Vogršček govoriti s predsednikom vlade, Mirom Cerarjem. Težave z že omenjenim jezerom in z njim povezanim namakanjem kmetijskih površin v spodnjem delu Vipavske doline se vlečejo že več kot desetletje, lansko poletje pa je inšpektorica že plačano uporabo jezerske vode za namakanje zaradi onesnaženosti prepovedala. Več o zahtevah, ki jih želita civilna iniciativa in lokalna skupnost predstaviti Cerarju, Franc Živec:

Izjava

Sklad Palladio Finanziaria oziroma njegova družba TCH Cogeme je odstopila od nakupa Cimosa. Trenutno se kot edino možnost omenja stečaj podjetja. V Cimosu zatrjujejo, da se hrvaški predstavniki ne želijo pogajati. Več o prodaji in povezani problematiki pove Sašo Ristič, sekretar regijskega odbora Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije.

Izjava

Veš o okoliščinah prodaje Cimosa pa v offsajdu.  

OFF je pripravila vajenka Rina.