OFFak

Vlada Združenih držav Amerike se je odločila, da bo dovolila civilne tožbe proti podjetjem in posameznikom, ki upravljajo s premoženjem, nacionaliziranim med kubansko revolucijo leta 1959. Zakon, ki je sicer nastal že pred 23 leti, so prejšnji predsedniki blokirali zaradi pomislekov držav EU in Kanade ter prenatrpanosti ameriških sodišč. Z odobritvijo zakona je predsednik Donald Trump odprl vrata za več tisoč potencialnih tožb v vrednosti več milijard dolarjev. Tej potezi poleg Kube nasprotujejo tudi v Evropi in Kanadi, saj veliko njihovih podjetij posluje s premoženjem, ki bi lahko bilo predmet teh tožb.

Predsednik Izraela Reuven Rivlin je mandat za sestavo nove izraelske vlade podelil aktualnemu predsedniku vlade Benjaminu Netanjahuju. Njegova stranka Likud je na volitvah sicer dosegla praktično enak rezultat kot največja opozicijska stranka Belo-modrega zavezništva, a ima konzervativna koalicija, ki jo je uspel sestaviti Netanjahu v Knesetu, deset glasov več. Bibi ima sedaj 42 dni časa, da sestavi novo izraelsko vlado. Ob tem je odprtih še kar nekaj pomembnih vprašanj, ki lahko potencialno ogrozijo sestavo nove vlade. Med njimi je najbolj pereče vprašanje oprostitve obveznega služenja vojaškega roka, ki ga sedaj uživajo ortodoksne verske skupine. Stranke v konzervativnem zavezništvu se namreč ne strinjajo s spremembo zakona, ki to dovoljuje, Netanjahu pa potrebuje glasove vseh vpletenih strank.

V Indoneziji so potekale parlamentarne in predsedniške volitve. Uradnih rezultatov še ni a kot kaže, bo zmago slavil dosedanji predsednik Joko Widodo [džOko uidOdo]. Več o tem ob petih v OFFsajdu.

Nemška vlada je sprejela nov predlog zakona o deportacijah ilegalnih migrantov, imenovan Geordnete-Rückkehr-Gesetz, v prevodu Zakon urejene vrnitve. Po novem zakonu bo vlada povečala število deportacij migrantov, saj so jih lani deportirali le 25 tisoč. To naj bi bila le desetina vseh tistih, ki so v državi brez dodeljenega azila oziroma državljanstva. Zakonu, ki, kot kaže, v parlamentu uživa podporo, močno nasprotujejo zvezne države. Po določilih zakona bi namreč osebe, ki čakajo na potencialno deportacijo, namesto v azilnih domovih pridržali kar v zveznih zaporih. Po besedah večine zveznih vlad ti niso pripravljeni na te nove zapornike. Zakonu poleg tega nasprotujejo tudi organizacije, ki se borijo za pravice migrantov, saj si je po njihovem mnenju težko predstavljati hitrejše in številčnejše deportacije brez kršenja pravic prosilcev za azil do pravične obravnave njihovih prošenj.

Grški parlament je predsedniku vlade Aleksisu Ciprasu podelil mandat za začetek diplomatske iniciative, s katero bo Grčija od Nemčije zahtevala skoraj 300-milijardno odškodnino za škodo, povzročeno med drugo svetovno vojno. Poleg smrti skoraj 300 tisočih Grkov in materialne škode, povzročene med vojno, je predmet zahtevka za odškodnino 30-milijardno posojilo, v katero je grško državno banko v času okupacije prisilila vlada Adolfa Hitlerja. Odškodnina je bila ena izmed ključnih volilnih obljub Ciprasa, Nemčija pa je že jasno dala vedeti, da je zanjo poglavje medvojnih odškodnin zaključeno.

Na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je vlada danes sprejela predlog ustavnih sprememb, ki bo znakovni jezik vključil v slovensko ustavo. Po sprejetju predloga bi tako zagotavljanje razvoja in rabe jezika gluhih in naglušnih postala ustavna pravice in dolžnost Republike Slovenije. Po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bi ustavna sprememba pomagala rešiti zagate na področju delovne zakonodaje in pomagale gluhim, da lažje sodelujejo v izobraževanju, zdravstvu in javni upravi.

Ljubljanska SNAGA se je uradno pripojila podjetju Vodovodi in kanalizacija oziroma Voka, ki je tudi del Ljubljanskega javnega holdinga. Predsednik nove družbe javno podjetje Voka Snaga bo dosedanji direktor Voke Krištof Mlakar. Uradni cilj spojitve podjetij je večja kapitalska vzdržnost in sinergija pri poslovanju in nudenju javno komunalnih storitev. Snaga sicer v zadnjih letih posluje z izgubo, zato si v Javnem holdingu Ljubljana obetajo izboljšanje poslovanja. Združitvi je nasprotovalo združenje delavcev v SNAGI, ki se bojijo odpuščanj in slabih združitvenih načrtov. Odpuščanj sicer po navedbah odgovornih ne bo, prav tako pa bo novo podjetje opravljalo vse dosedanje storitve brez podražitev.

Državni stanovanjski sklad je pri Evropski centralni banki zaključil proces zagotavljanja 50-milijonskega posojila za gradnjo novih stanovanj. S posojilom bodo zgradili 600 novih stanovanj v Ljubljani in 200 v Mariboru. Stanovanja v velikosti od 30 do 80 kvadratnih metrov bodo na voljo predvidoma do 2021. Po besedah predstavnikov sklada bodo nova stanovanja na območju Novega Brda in na Grbičevi pomagala razbremeniti nepremičninski trg v Ljubljani, cene stanovanj v prestolnici namreč rastejo hitreje od povprečja evropskih prestolnic. Kljub temu bo po napovedih zgolj polovica novih stanovanj neprofitnih, ostala pa bodo prodajali po polni tržni ceni.

V okviru 47. Tedna cvička je na Čatežu pod Zaplazom potekalo tekmovanje za naslov kralja cvička. Ta prestižni naslov je letos osvojil Robert Jarkovič iz Gadove Peči, ki je ob osvojitvi naslova povedal:

izjava