OFFrontex

Srbska lista, glavna stranka kosovskih Srbov, bo bojkotirala predčasne volitve na severu Kosova. Te bodo predvidoma izvedli 18. decembra v štirih večinsko srbskih občinah in so posledica nedavnih množičnih izstopov Srbov iz kosovskih institucij. Vodja srbskega ministrstva za Kosovo Petar Petković je dejal, da je odločitev oblasti v Prištini za razpis volitev prikaz institucionalnega nasilja proti Srbom. Zatrdil je, da volitve na območjih s srbsko večino, če Srbska lista na njih ne sodeluje, nimajo pomena in so obsojene na propad. Srbska lista je sicer v letu 2021 v vseh štirih omenjenih občinah na volitvah zmagala z veliko večino. Kosovski Srbi so v začetku tega meseca odstopili s svojih položajev v državnih institucijah na severu Kosova kot odgovor na začetek uresničevanja odločitve vlade Albina Kurtija, da morajo vsi kosovski državljani registrske tablice Republike Srbije zamenjati s kosovskimi.

Po volitvah v oktobru je zaprisegel nov parlament Republike Srbske. Zavezništvo neodvisnih socialdemokratov Milorada Dodika je na volitvah osvojilo 56 sedežev v 83-članskem parlamentu. Pretekla štiri leta je bil Dodik član predsedstva Bosne in Hercegovine, pred tem pa je dva mandata že bil predsednik srbske entitete. Ob zaprisegi novega sklica je Dodik že poskrbel za incident, ko je namerno zapustil dvorano ob predvajanju himne BiH in se je vrnil šele s policijskim spremstvom, ko so v dvorano prinesli zastavo Republike Srbske. Predvajanju himne Republike Srbske je prisostvoval.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je ugotovil, da Evropska agencija za mejno in obalno stražo, znana kot Frontex, osebne podatke več tisoč migrantov predaja Europolu oziroma Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Varuh Wojciech Wiewiórowski trdi, da Frontex zbranih podatkov ne obdela dodatno, ampak vse informacije skupaj z osebnimi podatki avtomatično pošilja Europolu, s tem pa je zasebnost ranljivih posameznikov resno ogrožena. Predaja podatkov sicer poteka v okviru Frontexove operacije PeDRA že od leta 2016, a je bila dejavnost znotraj nje v zadnjem času močno okrepljena. Wiewiórowski  je dejal, da bi lahko Frontex efektivno deloval tudi z ohranjanjem visoke stopnje zasebnosti in dostojanstva ranljivih.

Francija bo po sporu z Italijo deportirala 44 migrantov. V državo so prišli v petek, potem ko Italija ladji, na katero so se rešili, ni omogočila varnega pristana. Od 234 migrantov, ki so prejšnji teden prispeli v francoski Toulon [tulOn], jih je azil že dobilo 60 - večinoma Sircev, Sudancev in Eritrejcev. Štiriinštiridesetim so na prošnjo za azil že podali negativno odločbo in bodo deportirani v države, od koder prihajajo. Ostali so po prošnji za azil še v postopku presoje. 

Spletni velikan Google je pristal na 376 milijonov evrov vredno poravnavo s štiridesetimi ameriškimi zveznimi državami. Zvezne države so podjetje tožile zaradi sledenja uporabnikom, ki so lokacijo izklopili, Google pa jim je kljub temu še vedno sledil. Že leta 2020 je podjetje tožila zvezna država Arizona, ki je letos prejela slabih 82 milijonov evrov poravnave, sledile so še ostale zvezne države. Google obtožb o sledenju ne zanika, skupaj z odškodnino, ki je glede na dobiček podjetja zanemarljiva, pa mora uporabnikom razkriti informacije o tem, katere podatke o njihovi lokaciji zbira in kaj z njimi počne. Sledenje uporabnikom je postalo problematično tudi v luči razveljavitve precedenčnega sodnega primera Roe proti Wade, ki pomeni ukinitev pravice do splava v nekaterih zveznih državah. Google bi lahko sledil ženskam, ki se odločijo, da opravijo prekinitev nosečnosti v zvezni državi, ki jim to legalno omogoča. 

Donald Trump je napovedal ponovno kandidaturo za ameriškega predsednika. Napoved kandidature prihaja po vmesnih volitvah v kongres, na katerih republikanci niso dosegli tako prepričljive zmage, kakor so pričakovali. Trump pravi, da želi poraziti »radikalno leve demokrate«. Obraz levice je po mnenju Trumpa kar predsednik Joe Biden.

V kitajskem industrijskem mestu Guangdžou, v katerem je javno življenje zaprto že od 5. novembra, so skupine prebivalcev začele upor proti strogim protikovidnim ukrepom. V delavski četrti Haizu so podirali ovire, ki so jih postavile oblasti, da bi jih zadržale v domovih, na ulice pa so bile zato poslane policijske enote. Incident naj bi izražal jezo javnosti zaradi politike ničelnega covida. V državi so sicer pred kratkim sprostili nekatere omejitve, vezane na turizem domačih gostov znotraj države.

Geoplin je z alžirsko družbo Sonatrach podpisal pogodbo za dobavo plina. Največji slovenski trgovec z zemeljskim plinom je pogodbo sklenil za tri leta. Vsako leto bo prejel 300 milijonov kubičnih metrov plina. To zadošča za slabo tretjino lanske porabe plina v Sloveniji. Nabavna cena je poslovna skrivnost, časnik Finance pa je poročal, da bo nekoliko nižja od cene plina na borzi. Plin bi lahko dobavili preko plinovodov čez Italijo. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je izpostavil željo, da dobavo plina iz Alžirije v prihodnosti še povečajo. Po njegovih besedah želijo podpisati pogodbo za pet let, ki bi zadostila polovici letnih potreb. 

Kmetijsko ministrstvo je v javno razpravo poslalo načrt sanacije poškodovanih gozdov v požaru na goriškem Krasu. Stroški sanacije so ocenjeni na več kot 47 milijonov evrov. Javna razprava traja dva tedna.

OFF sta pripravila vajenka Lea in vajenec Filip, zraven je posedala Tia.

Vir fotografije: Rasande Tyskar, flickr , creative commons