Offsodbe priznanja Jeruzalema

Avstralski parlament je sprejel zakon o legalizaciji porok istospolnih parov. Novembra so Avstralci zakon podprli na referendumu, prejšnji teden pa ga je potrdil tudi senat. Avstralija je tako postala 25. država, ki je legalizirala poroke istospolnih parov. Zakon bo v veljavo stopil prihodnji mesec. Priznane bodo tudi zakonske zveze avstralskih istospolnih parov, ki so bile sklenjene v tujini. Avstralski istospolni pari so se do sedaj poročali predvsem na Novi Zelandiji, v Kanadi, Veliki Britaniji in na Nizozemskem.  

Nekdanji direktor Volkswagna v ZDA Oliver Schmidt je bil na sodišču v Detroitu obsojen na sedem let zaporne kazni. Obsojen je bil zaradi svoje vloge pri prirejanju rezultatov testov emisij Volkswagnovih dizelskih vozil. Plačati bo moral tudi 400.000 ameriških dolarjev kazni. Schmidt je bil med letoma 2012 in 2015 vodja Volkswagnovega okoljskega oddelka v ZDA. Afera s Volkswagnovimi dizelskimi vozili je izbruhnila septembra leta 2015. Volkswagen je namreč v 11 milijonov vozil vgradil programsko opremo za prikaz nižje vrednosti emisij od dejanskih. Korporacija je svojo krivdo priznala marca letos in se z ameriškim pravosodnim sodiščem pogodila za kazen v višini 4,3 milijarde ameriških dolarjev.

Ameriški predsednik Donald Trump je uradno prepoznal Jeruzalem kot prestolnico Izraela. Napovedal je še selitev ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem. Ismail Haniyeh, voditelj gibanja Hamas, je kot odziv pozval na tretjo intifado, to je nov upor proti Izraelu. Dejal je, da Trumpovo odločitev razume kot vojno napoved. Podobno se je odzval tudi Iran, ki poleg tega mednarodni skupnosti priporoča, da dejanje močno obsodi. V Iranu menijo, da je to edina možnost za ohranitev stabilnosti regije. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je poudaril, da je priznanje Jeruzalema kot prestolnice Izraela kršitev resolucije Združenih narodov o statusu tega mesta iz leta 1980. Na območju Bližnjega vzhoda že poteka več protestov proti Trumpovi odločitvi, med drugim v Jordaniji, Betlehemu in v Istanbulu. Jutri bo imel Varnostni svet Združenih narodov sejo o Trumpovi odločitvi in njenih posledicah.

Turški predsednik Erdogan pa je danes v Grčiji začel dvodnevni obisk, kar predstavlja prvi obisk turškega šefa države v Grčiji v zadnjih 65 letih. Pričakovati je mogoče, da se bodo pogovori osredotočili na vprašanje migracij in gospodarsko sodelovanje med državama. Na dnevnem redu bodo tudi vprašanja meje v Egejskem morju, ki je vir napetosti med državama že vrsto let, in vprašanje azila za turške vojake. Po neuspelem vojaškem udaru se je namreč 8 turških vojakov zateklo v Grčijo, grško vrhovno sodišče pa je zavrnilo turško zahtevo za izročitev. Grčija je po Poljski šele druga država Evropske unije, ki je Erdogana povabila na državniški obisk. Po nasilnem zatrtju državnega udara leta 2016 so se odnosi Turčije z evropskimi zavezniki ohladili.

Milijarder Andrej Babiš, vodja stranke Akcije nezadovoljnih državljanov, krajše ANO, je postal novi češki predsednik vlade. Obljublja boj proti korupciji in nezakonitim migracijam ter namerava državo voditi kot podjetje. Na oktobrskih volitvah je njegova stranka dobila 29 odstotkov glasov in osvojila 78 sedežev v 200-članskem parlamentu. Zaradi obtožb o korupciji in nezakonitem pridobivanju evropskih sredstev ostale stranke z Babišem ne želijo sodelovati, zato bo poskusil oblikovati manjšinsko vlado. Januarja bo v parlamentu potekalo glasovanje o zaupnici vladi, podporo je Babišu zaenkrat napovedala le Komunistična partija, ki ima 15 sedežev. Češki predsednik Miloš Zeman je sicer povedal, da bo v primeru nezaupnice Babišu mandat za sestavo vlade podelil še enkrat.

Evropska komisija je na Sodišču Evropske unije začela postopek proti Češki, Madžarski in Poljski. Bremeni jih oviranja reševanja migrantske krize, saj niso dosegle kvot za sprejem in nastanitev migrantov. Kvote so bile uvedene z namenom lajšanja stanja v Grčiji in Italiji. Prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans je poudaril, da je sodišče vselej skrajni ukrep in da še vedno upa, da se bo našla druga rešitev.

Nekateri člani hrvaškega sabora od Srbije zahtevajo plačilo vojne odškodnine v višini 40 milijard evrov. V zahtevah po odškodnini sta najglasnejša nekdanji evropski poslancec Davor Ivo Steier iz HDZ-ja in Miro Bulj iz stranke Most. V novem zakonu o hrvaških branilcih domovine je med drugim zapisano, da so agresijo nad Hrvaško izvajale Srbija, Črna gora in Jugoslovanska ljudska armada. Milorad Pupovac, srbski zastopnik v hrvaškem saboru, je opozoril, da to lahko povzroči dodatne tenzije v hrvaško-srbskih odnosih. Hrvaški sabor je zakon sprejel prejšnji teden. Zakon razširja pravico za pridobitev statusa branilca domovine. Trenutno je na Hrvaškem 500.000 branilcev domovine, z vključitvijo pripadnikov narodne zaščite, vojakov hrvaškega obrambnega sveta in udeležencev vojne pa bo ta številka strmo narasla.

Hekerji so slovenskemu podjetju NiceHash ukradli 4700 bitcoinov.  V času kraje je bila njihova vrednost 47 milijonov evrov, zdaj pa je že narasla na 60 milijonov. NiceHash je skupna bitcoin denarnica, kar je neke vrste banka za kriptovalute. Poleg tega je preko nje potekalo skupno rudarjenje valute. Hekerji so izpraznili račune skoraj pol milijona uporabnikov. V kolikor podjetje nima dovoljšne rezerve bitcoinov, je upanje na vrnitev denarja oškodovanim uporabnikov majhno.

Delavci v Gorenju so zaradi božičnice za dve uri prekinili delovni proces. Pred proizvodnim obratom kuhalnih aparatov v Velenju je stavkalo med 30 in 50 delavcev. Delo so prekinili, ker še niso prejeli informacij o letošnji božičnici. Več o tem pove sindikalni predstavnik zaposlenih Žan Zeba.

Izjava

OFF so za vas pripravili vajenci Pia, Matija in Danijel.