On konservativizma

Začenjamo v Veliki Britaniji, kjer je na splošnih volitvah s 327 mesti konservativna stranka dobila absolutno večino v 650 mestnem spodnjem domu. Z zmago je močno porazila laburiste, ki so na volitvah dobili zgolj 232 sedežev v spodnjem domu. Britanski volivci so tako izkazali močno podporo sedanjemu premierju Davidu Cameronu, ki meni, da lahko le njegova stranka Veliki Britaniji zagotavlja ekonomsko varnost.

Istega mnenja so očitno tudi finančni trgi, saj je menjalni tečaj med funtom in evrom pridobil največ vrednosti v enem dnevu v zadnjih dveh letih. Zaupanje se lahko pokaže za muho enodnevnico, saj zmaga evroskeptičnih konservativcev pomeni, da bodo Britanci do leta 2017 glasovali o izstopu iz Evropske unije.

Poleg evropskega vprašanja se bo morala konservativna stranka ponovno soočiti s škotskim vprašanjem, saj je Škotska nacionalna stranka na Škotskem zmagala v 56 od 59 volilnih okrožij. S tem je popolnoma porazila laburiste, ki so do letošnjih splošnih volitev zmagali v večini volilnih okrožij. SNP, ki se je volitev udeležila zgolj na Škotskem, je z zmago postala tretja najmočnejša stranka v Veliki Britaniji. Zmaga nacionalistov kaže, da je vprašanje o položaju Škotske v Veliki Britaniji še vedno nerazrešeno.  

Nemška varnostna in obveščevalna služba BND je drastično zmanjšala sodelovanje z ameriško agencijo za nacionalno varnost. Razlog so nedavna odgaljenja očitnega - torej škandal zaradi izvajanja nalog za NSA. Hrabri nemški spletni vohuni svojim dobrim ameriškim kolegom ne bodo več posredovali informacij, zajetih z masovnim nadzorom spleta, če slednji ne bodo podali utemeljenih razlogov o potrebi zanje. Še naprej pa bodo z Američani enostransko izmenjevali podatke, pridobljene s telefonskimi prisluhi in telefaksi.

Predsednica Angela Dorothea Merkel in vladajoča politika sta v Nemčiji pod hudim pritiskom obtožb o delovanju v nasprotju z nacionalnimi interesi. Javnost bi rada izvedela, kateri so tako imenovani selektorji, 40 000 tisoč naslovov za spletno pošto, IP naslovi in iskalni nizi, ki so ameriško agencijo še posebej zanimali. Merklova je izjavila, da bo popolnoma sodelovala s parlamentarno komisijo, ki afero preiskuje. Selektorje, ki bi razkrili, ali so Američani gospodarsko vohunili za Nemci, pa bo razkrila šele po posvetovanju z NSA.

Gospodarsko vohunjenje zanika vodja nemške obveščevalne agencije Gerhard Schindler. Ta pravi, da na seznamu ni bilo gospodarskih subjektov, ampak samo evropski politiki, evropske institucije in drugi uradniki. Po drugi strani pa tudi ne moremo reči, da gre za vohunjenje, če podatke prostovoljno deliš z nekom drugim.

Nadaljujemo z Ugando, kjer je vladajoča stranka, Nacionalno uporniško gibanje, odobrila Zakon o nacionalni biotehnologiji in biovarnosti, ki bo reguliral uvoz, izvoz in vzgojo superbanan in drugih gensko spremenjenih organizmov. Zakon je nastal zaradi nedavnega izuma superbanan, ki so jim dodali gen zelene paprike, ta naj bi preprečeval bakterijsko ovenelost. Semena superbanan je hotela Nacionalna agrikulturna raziskovalna organizacija zastonj porazdeliti med kmete, vendar ji je bilo to preprečeno zaradi manjkajočega pravnega okvirja.  

V Maleziji je Wan Azizah Wan Ismail, žena vodje malezijske opozicije Anwara Ibrahima, zmagala na nadomestnih parlamentarnih volitvah. Te so bile prirejene zaradi ponovne inkarnacije njenega moža, ki je že drugič v zaporu zaradi sodomije. S tem je ponovila gesto iz leta 1999, tudi takrat je prevzela njegovo mesto v parlamentu. Z zmago je simbolično potrdila podporo trem opozicijskim strankam, ki jih trenutna vlada ovira z obtožbami sodomije, korupcije in politično neprimernega vedenja.  

Kanadsko sodišče v zvezni državi Alberta je včeraj iz zapora izpustilo kanadskega državljana Omarja Khadra. Ta je 10 let preživel zaprt v Guantamu Bay na Kubi. Tja je prispel leta 2002, star komaj 15 let. Tam je bil obsojen terorizma, saj je priznal, da je vrgel granato, ki je ubila ameriškega narednika. Priznanje so iz njega iztisnili z mučenjem. Khadr bi moral biti izpuščen že v torek, a se je tožilec na odločitev pritožil. Izpustitev bi po njegovem povzročila nepopravljivo škodo v diplomatskih odnosih z drugimi državami. Do izpustitve obsojenega terorista so kritični tudi drugi visoki vladni predstavniki.

Seveda pa Khadr ne bo ravno prost. Sin osebnega prijatelja Osame bin Ladna bo ponoči pod nadzorom, nosil bo elektronsko zapestnico, ki bo sporočala njegov položaj, ne bo smel uporabljati medmrežja, komunikacija z družino pa bo tudi ostala omejena. Svoboda. 

Slovenija

O predlogu zakona davčnih blagajn smo na RŠ že poročali, včeraj pa je bil potrjen. Glavna novost sistema bo, da bodo morali davčni zavezanci pred izdajo računa le-tega prek spletne pošte potrditi na Finančni upravi Republike Slovenije. Za potrjevanje računov bodo trgovci poleg spletne povezave potrebovali še digitalno potrdilo. Odprto ostaja tudi vprašanje glede programske opreme, ki je ministrstvo ni predpisalo.

Izjema pri potrjevanju računov bo, ko zavezanci ne bodo imeli dostopa do spleta. V tem primeru bodo morali račun potrditi v 10 dneh po izdaji računa. Zakon predvideva tudi globe v višini 40 do 400 evrov za kupce, ki računa ne vzamejo ali ga ne hranijo do poteka garancijske dobe. Nove davčne blagajne so deležne številnih kritik. Dodatne stroške bodo naprtile tistim, ki davke plačujejo že sedaj, ne bodo pa odpravile sive ekonomije. Velik del problema izogibanja davkom leži v davčnih oazah, teh pa mali trgovci in obrtniki po večini ne uporabljajo.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek in vladni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja sta za tednik Mladina potrdila, da sta seznanjena z informacijami, da britanski sklad Cinven pri privatizaciji Telekoma Slovenija deluje v dogovoru z Deutsche Telekom. Dogovorila naj bi se, da Cinven kot edini ponudnik kupi Telekom Slovenije, nato izvede racionalizacijo in jo čez čas proda nemškemu telekomu. Novico nam komentira Darko Štrajn iz na novo poimenovanega društva Alternativna akademija.

izjava