Opioidom OFF

Svetovalno podjetje McKinsey & Company je s 47 zveznimi državami ZDA sklenilo dogovor o poravnavi v višini 450 milijonov evrov. Podjetje se je v sodnih postopkih znašlo zaradi svetovanja farmacevtskim podjetjem o načinih večanja prodaje opioidov v času epidemije odvisnosti. Sporni predlogi tako vključujejo osredotočenje na prodajo protibolečinskih tablet z visoko dozo zasvojljivih učinkovin in povezovanje z drugimi proizvajalci z namenom lobiranja regulatorja proti omejitvam na uporabo zdravil. Podjetje McKinsey v škandale sicer ni vpleteno prvič. Sodelovali so tudi z energetsko firmo Enron, ki jo je ustanovil prav nekdanji McKinseyjev svetovalec Jeff Skilling. Prav tako pa je McKinsey za nekdanjega švicarskega letalskega prevoznika Swissair izdelal načrt o širitvi, kar je nazadnje podjetje pognalo v stečaj.

V vrsti zunanjepolitičnih odločitev je ameriški predsednik, Joe Biden, ustavil ameriško podporo savdijski vojaški kampanji v Jemnu. Ta poteza je preobrat politike tako Obamove demokratične kot Trumpove republikanske administracije, vendar ne pomeni popolnega umika ameriške podpore Savdijcem. Združene države Amerike bodo še naprej zagotavljale podporo Saudovi Arabiji pri “obrambi pred zunanjimi grožnjami”. Biden načrtuje aktivnejšo vlogo ZDA v prizadevanjih za konec državljanske vojne in je imenoval posebnega odposlanca Združenih držav v Jemnu. Vojaška koalicija pod vodstvom Saudove Arabije je leta 2015 posredovala v Jemnu in podprla vladne sile, ki so se borile proti Hutijem, ki uživajo podporo Irana. Konec ameriške podpore ne bo vplival na nobeno ameriško operacijo proti Al Kaidi v Jemnu. 

Mednarodno kazensko sodišče je spoznalo ugandskega poveljnika Gospodove uporniške vojske, Dominica Ongwena, za krivega vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Oboroženi upor, ki traja že od leta 1986, se je razširil na območje Južnega Sudana ter Demokratične republike Kongo. Vodja Gospodove uporniške vojske, Joseph Kony, je bil obsojen za iste zločine leta 2005. Ongwen je bil po 61 točkah obtožnice spoznan za krivega več umorov, posilstev ter primerov spolnega zasužnjevanja na območju severne Ugande. Mednarodno kazensko sodišče je prvič izreklo razsodbo glede kaznivega dejanja prisilne nosečnosti. Ongwena je, kot veliko drugih, ugrabila vojska, ko je imel 14 let, in je bil prisiljen postati vojak. Njegovi odvetniki so trdili, da je zaradi ugrabitve utrpel psihološko travmo in je žrtev vojske, ne storilec. Kljub temu so sodniki ugotovili, da je med letoma 2002 in 2005 pri storitvi kaznivih dejanj ravnal po lastni volji.  

Vojaški prevzem oblasti v Mjanmaru se nadaljuje z aretacijami podpornikov Nacionalne lige za demokracijo. Na podlagi kritike vojaškega udara je bil danes aretiran Win Htein, desna roka voditeljice Aung San Su Či. Drugi člani te politične stranke so izrazili nasprotovanje vojski tako, da so sklicali simbolično sejo parlamenta. Varnostni svet Združenih narodov je pozval k izpustitvi mjanmarske politične voditeljice Su Či ter drugih predstavnikov oblasti in civilne družbe. V izjavi vojaškega udara niso obsodili zaradi nasprotovanja ruskih in kitajskih predstavnikov. Na srečo pa so lahko izrazili “globoko zaskrbljenost”. Več o Mjanmaru lahko slišite v Kultivatorju ob 17-ih. 

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je po srečanju vlade s predstavniki gospodarskih zbornic najavil postopno odpiranje trgovin in nekaterih storitvenih dejavnosti. Že danes bomo tako lahko znova obiskali muzeje in knjižnice, čez vikend pa šli smučat, če bomo le imeli negativen izvid na testu, ki ni starejši od 24 ur. Za lepoto bo prav tako treba potrpeti do boljšega jutri, ko bodo vrata odprli lepotilni in kozmetični saloni, naslednji teden pa se jim bodo pridružile vse trgovine in servisne dejavnosti, ki potekajo v prostorih, manjših od 400 kvadratnih metrov. Naslednji teden se prav tako odpirajo vrtci in osnovne šole za učence prvih treh razredov, da vse ne bo tako rožnato, pa je poskrbel vladni odlok, ki prepoveduje prodajo cvetja na tržnicah.

Opozicijske stranke z izjemo SNS so vložile interpelacijo zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija. Očitajo mu odgovornost pri “poskusu napada na svobodo medijev”, deložaciji uporabnikov prostorov na Metelkovi ulici 6, političnem kadrovanju v kulturnih ustanovah, odvzemanju statusa samozaposlenim v kulturi in še in še. Sezona interpelacij je tako v polnem zamahu. Pred enim tednom jo je doživel minister za delo Janez Cigler Kralj iz vrst stranke NSi, povod pa je bila dodelitev evropskih sredstev Zavodu Iskreni, ki ga je soustanovil prav Cigler Kralj. Pred nekaj dnevi pa je podobna usoda doletela tudi ministrico za šolstvo Simono Kustec.

 

OFF je pripravila vajenka Selma s pomočjo Svetine.