Otroške in trgovinske vojne

Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko se je ponovno zaostrila, ko je po neuspelih pogajanjih ameriški predsednik Donald Trump zvišal davke na uvoz kitajskih blag v skupni vrednosti 200 milijard dolarjev letno s sedanjih 10 odstotkov na 25 odstotkov. Trump je sicer napovedal, da že pripravljajo predpise za obdavčitev tudi preostalega uvoza iz Kitajske, ki dosega vrednost 325 milijard letno. Kitajska je že napovedala povračilne ukrepe, ne pa tudi, kakšni natančno bodo. Kljub neuspelim pogajanjem in ameriškim pritiskom so kitajske borze zabeležile rast, ameriške pa padec. Trgovinska vojna se sicer zaostruje, že odkar je julija lani Trump predpisal 25-odstotne davke na uvoz kitajskih produktov v vrednosti 50 milijard dolarjev, pa jih nato septembra sicer znižal na 10 odstotkov, a razširil na uvoz, vreden 200 milijard.

Za mednarodne napetosti pa ZDA skrbijo tudi na Bližnjem vzhodu. Palestinski zunanji minister Riyad Al-Maliki je na zasedanju Združenih narodov zavrnil mirovni sporazum med Izraelom in Palestino, ki ga v imenu Trumpove administracije pripravlja Trumpov zet Jared Kushner, rekoč, da ne gre za mirovni sporazum, temveč za pogoje palestinske predaje, ki je ne bodo sprejeli za noben denar. Za zdaj je znano, da dokument, ki ga Kushner, sicer ameriški Jud, namerava objaviti junija, med drugim priznava Jeruzalem za prestolnico Izraela. Spomnimo, da je pred manj kot dvema tednoma tesen zaveznik ZDA in Izraela, prestolonaslednik Saudove Arabije Mohamed bin Salman, palestinskemu predsedniku Mahmudu Abbasu ponudil 10 milijard ameriških dolarjev, da bi sprejel Kushnerjev “mirovni” sporazum. Abbas je ponudbo zavrnil.

Otroci niso žrtve vojne le v Palestini. Nigerijska provladna milica Civilna skupna delovna skupina, ki se na severovzhodu Nigerije skupaj z redno nigerijsko vojsko bojuje proti islamistični skupini Boko Haram, je iz svojih vrst odpustila 894 otroških vojakov, od tega več kot 100 deklic. Odkar je milica pred dvema letoma podpisala zavezo, da bo prenehala z novačenjem otrok, jih je izpustila že nekaj več kot 1700. Koliko otroških vojakov se v tej milici še zmerom bojuje proti vzpostavitvi islamske države v zahodni Afriki, ni znano. Znano pa je, da tudi sile skupine Boko Haram sestavljajo otroški vojaki.

Selimo se južneje. Na parlamentarnih volitvah v Republiki Južni Afriki je stranka Afriški nacionalni kongres, sodeč po neuradnih rezultatih, s sedeminpetdesetimi odstotki glasov slavila prepričljivo, a grenko zmago. Kljub velikemu vodstvu pred glavno izzivalko, opozicijsko stranko Demokratično zavezništvo, ki je dobila dvaindvajset odstotkov glasov, gre za najnižji rezultat od odprave apartheida. Afriški nacionalni kongres, nekdaj stranka Nelsona Mandele, ki jo še zmerom vodijo prvoborci proti apartheidu, je prvič v svoji zgodovini dobila manj kot 60 odstotkov. Zaupanje volivcev izgublja predvsem zaradi korupcijskih škandalov ter visoke stopnje brezposelnosti v državi, ki jo vodi zadnjih 25 let.

Forum 21, natančneje Milan Kučan in evropski poslanec Ivo Vajgl, danes v Mestnem muzeju Ljubljana gosti nekdanjega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta. Javni pogovor z njim je del njegove volilne kampanje, saj se bo kljub prvotni prepovedi španskega sodišča na prihajajočih volitvah potegoval za mesto evropskega poslanca. Ustavno sodišče v Madridu je prepoved namreč v ponedeljek razveljavilo. Puigdemonta španske oblasti vidijo kot demona puča, saj je eden vodilnih glasov za odcepitev Katalonije in pobudnik referenduma o odcepitvi Katalonije oktobra 2017. Oblasti v Madridu so zato njega in njegovo vlado odstavile in ga obtožile upora. Za razliko od drugih dvanajstih katalonskih separatističnih voditeljev pa mu ne sodijo.

Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo je Žana Mahniča, poslanca SDS in podpredsednika Komisije državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, krajše Knovs, zaradi suma izdaje tajnih podatkov ovadila policiji. Čeprav podrobnosti še niso znane, se ovadba najverjetneje nanaša na navedbe, ki jih je Mahnič izrekel po seji Knovsa o  zaslišanjih vojakov, ki jih je minister Karl Erjavec naročil obveščevalno-varnostni službi zaradi preiskave ravnanj tedanjega poveljnika poveljstva sil slovenske vojske Mihe Škerbinca ter si s tem prislužil napoved interpelacije.

Interpelacijo zoper Karla Erjavca je napovedala poslanska skupina SDS. Pričakovati gre, da jo bo vložila danes. Erjavcu očitajo, da je z naročilom preiskave ravnanj Mihe Škerbinca - ta naj bi neprimerno govoril o načelnici Generalštaba Slovenske vojske Alenki Jermenc - ravnal nezakonito in zlorabil vojaško obveščevalno službo. Erjavčeva razrešitev poveljnika sil slovenske vojske Mihe Škerbinca pa je na noge spravila tudi Sindikat vojakov Slovenije, ki je parlamentarne stranke pozval k interpelaciji ministra. Ministrstvo za obrambo meni, da je sindikat s tem prekoračil okvire svojega delovanja, zaradi česar mu je že odpovedalo pogodbo o zagotavljanju pogojev za delovanje.