Parade, protesti in shodi

V Riu de Janeiru, kjer ob prisotnosti papeža Frančiška poteka svetovno srečanje katoliške mladine, je zaradi okvare razpadel sistem podzemne železnice. Med množicami romarjev, ki so skušali priti do plaže Copacabana, kjer se je zvečer uradno začel Svetovni dan mladih, je zato izbruhnil kaos. Potem ko so morali zaradi težav z elektriko za kaki dve uri zapreti dve liniji podzemne železnice, so romarji preplavili avtobuse in taksije. Na Copacabano jih je kljub temu uspelo priti 400.000. Poleg tega papeža niso pričakali le navdušeni verniki, temveč tudi protestniki, ki so izkoristili medijsko prisotnost za nadaljevanje demonstracij proti preveliki javni porabi v Braziliji. Za papežev obisk bo šlo namreč iz državne blagajne 53 milijonov dolarjev. Med protestniki in policisti je pred predsedniško palačo, kjer je potekal uradni sprejem papeža, izbruhnilo nasilje.

„Projekt zadnja priložnost“ Nemcem ponuja 25.000 evrov za kakršnokoli informacijo, ki bi za zapahe spravila še poslednje nacistične vojne zločince. Teh naj bi bilo po predvidevanju Centra Simona Wiesenthala, ki vodi projekt, še 60. Projekt se oglašuje s plakatom Zadnja šansa, na katerem je upodobljen vhod v taborišče Auschwitz, dodana pa je še klicna številka, na katero se lahko obrnejo osebe z informacijami o še živečih zločincih. Predstavniki centra izpostavljajo, da zločini proti človeštvu ne zastarajo, česar pa se mora zavedati predvsem mladina, ki dogodke pojmuje kot preživete.

Severna Koreja je v luči prihajajoče 60. obletnice sklenitve premirja v vojni med obema Korejama izdala kar 47 tisoč posebnih spominskih medalj, s katerimi je počastila vojne veterane in druge zaslužne osebnosti, ki so se posebej izkazale med vojno in pri povojni obnovi. Obletnica bo sicer v soboto, medalje pa so 47.075 veteranom in drugim zaslužnim izročili že danes. Železniške postaje in ulice prestolnice Pjongjang so bile tako polne ljudi, med drugim šolarjev, ki so veteranom delili rože in podobno. Poleg tega ta teden v Pjongjangu poteka še vrsta drugih slovesnosti, koncertov, športnih in kulturnih dogodkov v počastitev okrogle obletnice konca korejske vojne. Vrhunec bo dogajanje doseglo v soboto z veliko vojaško parado, ki si jo bo predvidoma ogledal tudi državni in partijski voditelj Kim Jong Un.

Egiptovski obrambni minister in poveljnik vojske Abdel Fatah al Sisi je ljudi pozval, naj v znak nasprotovanja nasilju, ki že vse od odstavitve predsednika Mohameda Mursija pretresa državo, v petek množično pridejo na ulice. Začasnim oblastem bodo s tem podelili mandat za soočenje s potencialnim nasiljem in terorizmom. Navajamo: "Ljudi pozivam, da v petek pridejo na ulice, da dokažejo svojo voljo ter dajo meni, vojski in policiji mandat, da se soočimo z morebitnim nasiljem in terorizmom." Konec navedka. Proteste sicer redno spremlja nasilje, ki je od konca junija terjalo že okoli 170 življenj. Poleg tega je bilo okoli 40 ljudi v tem času ubitih na nemirnem polotoku Sinaj, kjer se vladne sile bojujejo proti upornikom.

Bolgarska policija je ponoči posredovala proti protivladnim protestnikom, ki že tedne vztrajajo v središču Sofije. Policisti so razbili blokade, s katerimi so protestniki obkolili poslopje parlamenta v Sofiji in v njem več kot osem ur zadrževali kakih sto ministrov, poslancev in novinarjev. Prišlo je do nasilja, več ljudi je bilo ranjenih. Po zadnjih podatkih je bilo ponoči 20 ljudi, med njimi trije policisti, poškodovanih in so morali poiskati pomoč v bolnišnicah. Druge lažje poškodovane so oskrbeli na prizorišču protestov. Več ljudi so pridržali. Nihče od politikov, ki so bili ujeti v parlamentu, ni bil poškodovan. Že vse od 14. junija na ulicah bolgarske prestolnice vsak dan vztraja na tisoče protestnikov, ki jih je razjezilo - medtem sicer že preklicano - imenovanje medijskega mogotca na čelo vplivne varnostne agencije. Protesti so kmalu prerasli v širše nasprotovanje bolgarski vladi in politikom, ki veljajo za skorumpirane in odprte za vpliv močnih oligarhov. Govorili smo z Irino Samukovsko, urednico novic v sofijski novinarski agenciji Novinite:

Izjava je na voljo v posnetku.

24. december 2012 je in bo v zgodovini Makedonije označen za črni ponedeljek – to je dan, ko je pozicija iz parlamenta najprej pregnala novinarje, nato opozicijo, zatem pa sprejela proračun za tekoče leto. Dogodek je ohromil politični prostor vse do marca, ko sta se pod patronažo Evropske unije pozicija in opozicija dogovorili o vzpostavitvi preiskovalne komisije. A ta je prišla do različnih zaključkov, seveda po ključu strankarske pripadnosti – opozicijski člani zaključujejo, da je bila kršena ustava, medtem ko člani pozicije zaključujejo, da so člani opozicije, preden so jih pregnali, uničevali lastnino parlamenta in obkolili predsedujočega Sobranju. Nadaljnja medsebojna obtoževanja pa ogrožajo pričetek pogajanj za vstop v Evropsko unijo, trdi premier Nikola Gruevski, ki seveda ravno tako vztraja le pri lastnem razumevanju dogodkov.

V obmorskem letovišču Budva se odvija prva parada ponosa v Črni gori. Njen začetek je zaznamovalo predvsem nasilje. Policisti so se namreč spopadli z nasprotniki dogodka, ki so nameravali fizično napasti udeležence parade. Nedaleč od kraja, kjer se je parada začela, se je zbralo kakih sto ljudi, večinoma mladih, ki so protestirali proti dogodku. Med drugim so z jajci obmetavali avtobus, v katerem so se pripeljali pripadniki skupnosti LGBT iz Podgorice, ter udeležence zmerjali z žaljivkami na račun gejev in lezbijk. Posredovali so policisti in izbruhnilo je nasilje. Nato se je parada s približno 20-minutno zamudo vendarle začela. V njej sodeluje kakih 40 ljudi, med drugim z napisi "Prihajamo iz omar", "Dovolj je bilo tišine" in z zastavami LGBT. V Črni gori so zaradi prve parade ponosa v državi že nekaj časa rasle napetosti. Nasprotniki so med drugim zbirali podpise proti izvedbi parade, v znak protesta pa so nekateri gostinci prenehali predvajati glasbo v večernih urah. Govorili smo z Ano Ponoš iz stranke Pozitivna Črna gora, ki je sodelovala na paradi ponosa:

Izjava je na voljo v posnetku.

To je bila torej prva parada ponosa v Črni gori. Kdaj lahko pričakujemo naslednjo in kako natančno je bilo na današnji, nadaljuje Ana Ponoš:

Izjava je na voljo v posnetku.

Ekvilib Inštitut je v sodelovanju s srbskim kulturnim društvom Danilo Kiš, Zavodom Global in Zagovornikom načela enakosti ugotavljal pristnost diskriminacije pri najemu stanovanj s strani oseb tujega rodu. Rezultati so pokazali diskriminacijo v tretjini primerov in med 12 agencijami. Več nam pove Boštjan Vernik Šetinc, zagovornik načela enakosti, sicer z mednarodno in evropsko zakonodajo opredeljen kot samostojni inštitut, pri nas pa vendarle zaposlen na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Poleg tržne inšpekcije edini, ki lahko preverja ustreznost delovanja zasebnega sektorja:

Izjava je na voljo v posnetku.

Ob zaključku še redka spodbudna novica iz vladnih logov - vlada je na dopisni seji sklenila, da se bo Slovenija na današnjem sestanku posebnega telesa regionalnih skupin o seznamu prednostnih energetskih projektov v Bruslju izrekla proti, če kopenski plinski terminal v Severnem Jadranu ne bo odstranjen s seznama. Slovenija bo priložila še izjavo, v kateri izraža jasno nasprotovanje uvrstitvi tega projekta na seznam, hkrati pa poziva Evropsko komisijo, naj upošteva slovensko mnenje pri pripravi dokončnega seznama v okviru delegiranega akta.