Plastičnim predmetom OFF

V Nikaragvi so se na kampusu Univerze za inženirstvo v prestolnici Managua spopadli provladni in protivladni protestniki. Dogodek je le zadnji v valu nasilja, ki je državo zajel sredi aprila. Protesti so se začeli zaradi načrtovane pokojninske reforme. Vmes so bili za en teden prekinjeni, med sprtimi stranmi je neuspešno poskusila posredovati tudi cerkev. Zaradi nasilja nad protestniki je opozicija že zahtevala odstop predsednika Daniela Ortege. Ortega je predsednik sicer postal pred 11 leti, državo pa je že vodil med letoma 1979 in 1990.

Papua Nova Gvineja bo za en mesec poskusno prepovedala uporabo Facebooka. Vlada želi z ukrepom preučiti, kako družbeno omrežje učinkuje na uporabnike, in ugotoviti, kdo in kako ga uporablja. V času prepovedi bo vlada zbirala informacije o uporabnikih, ki imajo lažne račune, in uporabnikih, ki na omrežje nalagajo pornografske, lažne in zavajajoče informacije. Papua Nova Gvineja bo tudi preučila možnost vzpostavitve posebnega družbenega omrežja za svoje državljane. Prepoved in raziskavo je spodbudila afera zlorabe osebnih podatkov Cambridge Analytica.

Gruzija bo prekinila diplomatske odnose s Sirijo, potem ko je slednja priznala republiki Abhazijo in Južno Osetijo, ki ju podpira Rusija. Republiki, znotraj s strani Združenih narodov priznanih meja Gruzije, sta neodvisnost razglasili leta 2008 po vojni med Rusijo in Gruzijo. Poleg Sirije ju priznavajo še Nauru, Venezuela, Nikaragva in Rusija.

Sodišče Evropske unije je odločilo, da omejevanje obrednih zakolov na odobrene klavnice ne krši verske svobode. S tem je pritrdilo belgijski praksi, da preneha z izdajanjem odobritev za začasna klavna mesta. Te so flamske oblasti dovoljevale zlasti v času praznika kurban bajram, od leta 2015 pa obredni zakol izven odobrenih klavnic ni bil več dovoljen. Z vprašanjem, ali prepoved obrednega zakola krši versko svobodo, se je prejšnji teden ukvarjalo tudi slovensko ustavno sodišče. Odločilo je, da določba zakona o zaščiti živali, ki prepoveduje zakol neomamljenih živali, ni v neskladju z ustavo.

Evropska komisija je pripravila nova pravila za zmanjševanje količine plastičnih proizvodov na obalah in v morjih. Pravila se nanašajo na deset najpogosteje najdenih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in na izgubljeno oziroma zavrženo ribolovno orodje. To dvoje predstavlja 70 odstotkov morskih odpadkov. Pravila predvidevajo različne ukrepe za različne proizvode. Plastične proizvode, kot so plastični krožniki, plastični pribor in slamice, bodo tako na trgu prepovedali, kadar bo na voljo cenovno dostopen alternativni proizvod. Poleg tega bodo morali proizvajalci prispevati h kritju stroškov ravnanja z odpadki, naloga držav pa bo ozaveščati prebivalce o negativnem vplivu onesnaževanja okolja. Nova pravila so rezultat zaveze iz evropske strategije za plastiko. Ta predvideva, da se bo EU z odpadnimi in škodljivimi plastičnimi ukrepi spopadala z zakonodajnimi ukrepi. Podobna pravila o plastičnih vrečkah, sprejeta 2015, so že prinesla pozitivne rezultate.

Konec je 14-letnih načrtov o plinskem terminalu v Trstu. Družba Gas Natural je namreč sporočila, da se odpoveduje vsem postopkom, povezanim z gradnjo plinskega terminala pri Žavljah. Napovedani gradnji so nasprotovale vse krajevne institucije, pristaniška oblast in družba Siot, ki upravlja naftni terminal v Trstu.

Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva doma upokojencev Kranj je organiziral protestni shod. Sindikat želi s shodom opozoriti na problematiko domnevne nezakonitosti pri obračunavanju potnih stroškov. Zakaj so se odločili za shod, pojasni Nataša Malnar, predsednica sindikata.

Izjava

Vodstvo doma je od delavcev po sodni poti zahtevalo vrnitev preveč plačanih potnih stroškov. Sodišče je v eni zadevi že odločilo v korist delavke, na odločitev sodišča se je vodstvo pritožilo. Malnar si poleg ustreznega obračuna potnih stroškov v prihodnje želi, da bi se z vodstvom lahko dogovarjali.

Izjava

Kitajska družba Hisense je objavila prevzemno ponudbo za Gorenje. Za delnico ponuja 12 evrov. Družba je že lastnica slabe tretjine Gorenja in se zanima še za nakup vseh preostalih delnic. Državna Kapitalska družba, lastnica 16 odstotkov Gorenja, svojega deleža skladno s strategijo upravljanja državnega premoženja ne sme prodati. To pomeni, da lahko Hisense pridobi še 49 odstotkov delnic preostalih lastnikov. Ponudba velja do 26. junija.