Po "sladkih" bombončkih palica

Lepo pozdravljeni solidarni državljani Evropske unije. Dejstvo je, da se v Evropski uniji zaradi znane gospodarske in finančne situacije ter politične neiznajdljivosti pri reševanju le-te, določene politične struje vse bolj zatekajo k znanim krilaticam populizma in nacionalizma. Evropska komisija je pred dvema letoma predlagala ponovno uvedbo vize za države, kjer je še slabše kot v obljubljeni Uniji. Razlog, največji naval lažnih azilantov predvsem iz Zahodnega Balkana. Agustin Diaz de Mera, španska konservativna predstavnica Evropskega parlamenta in vodilna pogajalka pri tem vprašanju je z državami članicami dosegla dogovor, da se začasno ponovno uvede vizumsko obveznost za ljudi, ki prihajajo iz zahodnega Balkana. Makedoniji, Črni gori in Srbiji so bile vize za vstop v Evropsko unijo odpravljene v decembru leta 2009. Albaniji ter Bosni in Hercegovini leto pozneje, decembra 2010. Do kdaj še? Govorili smo s slovensko predstavnico evropskih socialistov Tanjo Fajon.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Pri vizumski politiki gre za dve izjemno pomembni stvari. Do sedaj je šlo za proces so-odločanja. Evropski parlament je imel vedno pristojnosti pri spreminjanju ali sprejemanju zakonodaje, ki je zadevala področje vizumov. Z novo uredbo se namreč Evropskemu parlamentu jemlje nadzor in moč pri preučitvi te odločitve. Tanja Fajon.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Na meji med Srbijo in Kosovom je prišlo do streljanja med pripadniki srbske policije in oboroženimi albanskimi "gozdarji", ki so les sekali na srbski strani. Poveljnik specialnih enot srbske policije Bratislav Dikić je dejal, da je skupina Albancev nezakonito prečkala upravno mejo in bila poleg dveh motornih žag oborožena z avtomatskim orožjem ter napadla policijsko patruljo v srbski vasi Borovac, ki leži blizu meje s Kosovom. Pri tem je bilo šest ljudi albanske narodnosti ranjenih. Kosovska policija je te trditve potrdila.

„Imamo korenček in palico, jaz pa raje uporabljam korenček“ je ob srečanju z ministrico za zunanje zadeve Bangladeša Dipu Moni izjavil evropski komisar za trgovino Karel De Gucht in dodal: „Bangladeševcem želimo pomagati in ne kaznovati“. Po srečanju se je Evropska komisija zavezala, da brezcarinskih ugodnosti Bangladešu ne ukine, slednji pa bo do konca leta sprejel novo delovno zakonodajo, ki bo delavcem dvignila nivo pravic in standarde za varnost pri delu. Število inšpektorjev tovarn naj bi zraslo z 200 na 800 inšpektorjev, katerim pa odpirajo vrata tudi evropski veleblagovci z oblačili. V ločenem dogovoru s sindikati, ki pa ga niso podpisali ameriški veleblagovci naj bi ti omogočili inšpekcijo v vsaki tovarni, podpisniki pa so celo največji profiteri bangladeške delovne sile in razmer, ki so botrovale aprilskemu zrušenju tovarne v kateri je preminilo 1129 ljudi.

Prišlo je do prve razsodbe v primeru tožbe štirih zapornikov, ki gladovno stavkajo že več kot štiri mesece v vojaškem taborišču Guantanamo na Kubi, a jih prisilno hranijo. Od sodišča so zahtevali naj ukaže prekinitev te sporne prakse. Ameriška zvezna sodnica v Washingtonu je tožbo zapornika oziroma državljana Sirije Džihada Ahmeda Mustafe Dijaba, ki je v Guantanamu že več kot desetletje, zavrnila. Odločitev je pojasnila z besedami, da ne more ukazati konca tega sicer bolečega in ponižujočega procesa, ki ga med drugim zaradi kršitev zdravstvene etike in človekovih pravic obsojajo Ameriško zdravniško združenje ter Združeni narodi. Razlog, ameriški kongres je sodstvu prepovedal vpletanje v to, kar se dogaja v Guantanamu. V isti sapi je sodnica dodala, da lahko situacijo reši vrhovni poveljnik oboroženih sil in predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama. Pentagon je ponovil svoje humanitarno stališče, da to počnejo iz človekoljubja, saj da nočejo dovoliti samomorov ujetnikov. Naj dodamo, da bi omenjeni zapornik že pred štirimi leti lahko zapustil Guantanamo, a kljub temu ostaja na Kubi.

Predstavniki največje nevladne organizacije za boj proti korupciji Transparency International oziroma njena slovenska podružnica Društvo Integriteta je na novinarski konferenci predstavila rezultate raziskave Svetovni barometer korupcije 2013. Letošnja raziskava je najobsežnejša do sedaj, saj je zajela 114.000 oseb iz 107 držav. Za Slovenijo bi z gotovostjo lahko trdili, da so bili rezultati o razširjenosti ne-presenetljivi in pričakovani. Kaj torej menimo slovenske državljanke in državljani glede korupcije pri nas. Govori generalni sekretar Društva Integriteta Vid Doria.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Enoletna raziskava je med drugim pokazala, da je 6 odstotkov anketirancev v zadnjih 12 mesecih plačala podkupnino pri zaposlovanju. Kaj nam je vsled tega, če pravzaprav za to vemo že vsi, nujno storiti? Vid Doria.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Na Študenstki organizaciji Univerze v Ljubljani na Kersnikovi 4 se naslednje tri dni vrata odpirajo najvišjemu institutu neposredne demokracije - referendumu, doslej neizrabljenemu orodju v ŠOU zgodovini. Odloča se o gradnji hotela v prostorih ŠOU v Ljubljani s strani ŠOU-a in ŠOUHostla. V dobro gradnji je predsedstvo ŠOU objavilo sledeče uvodne stavke: „Živimo v svetu, ki ga zaznamujejo neprestane spremembe. Spremembe se dogajajo tudi na področju študentskega organiziranja. Predsedstvo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani sledi spremembam v svetu in družbi ter se tako prilagaja, da lahko študentom (…) ponudi le največ.“ Več v OFFsajdu.