Pogovorni OFF

Aktualno-politična novica
12. 2. 2016 - 15.00
 / OFF

17 držav, med njimi Združene države Amerike, Rusija, Savdska Arabija in Turčija, je sodelovalo v mirovnih pogovorih v Münchnu, tema pogovorov pa je bilo stanje v Siriji. Na srečanju je bil dosežen dogovor, da se bodo po vsej državi tekom naslednjega tedna prenehali spopadi, kar pa ne bo veljalo za Islamsko državo in sirsko vejo Al-Kajde Al-Nusro. Pod okriljem Združenih narodov naj bi bilo vzpostavljeno tudi delovno telo, ki bo skrbelo za dostavljanje humanitarne pomoči prizadetemu prebivalstvu.

Navkljub optimističnim pričakovanjem pa velja izpostaviti, da ti pogovori še ne zadostujejo za trajno vzpostavitev miru v državi. Poleg tega, da ni bil uporabljen termin “prekinitev ognja”, temveč bolj splošna fraza “ustavitev sovražnosti”, so pogovori naleteli na sporne točke, ki so bile prisotne že v začasno prekinjenih ženevskih pogajanjih. Pod drobnogledom se je ponovno znašla vloga Rusije v državljanski vojni, ki podpira Assadov režim, nerazrešeno ostaja tudi vprašanje sirskih Kurdov. Spomnimo, da je bila kurdska Stranka demokratske enotnosti, PYD, ki je ena izmed pomembnejših sil v boju proti Islamski državi, po turški zaslugi izključena iz pogajanj.   

Predsednik Južnega Sudana Salva Kiir je v poskusu ustanovitve tako imenovane vlade narodne enotnosti za podpredsednika imenoval vodjo upornikov in svojega političnega tekmeca Rieka Machara. Riek Machar je sicer bil podpredsednik do leta 2013, njegova razrešitev pa je bila povod za državljansko vojno. Navkljub avgustovskemu mirovnemu dogovoru spopadi še vedno potekajo, Macharova vrnitev na mesto podpredsednika pa naj bi povečala možnosti za dokončno sklenitev miru. Južnosudanska državljanska vojna je do sedaj zahtevala več deset tisoč smrtnih žrtev in razselitev slabih dveh milijonov ljudi.  

Raketna izstrelitev satelita, ki jo je v nedeljo izvedla Severna Koreja, je med drugim poskrbela tudi za zaostritev odnosov z njeno južno sosedo. Južnokorejske oblasti so kot sankcijo zaustavile obratovanje industrijskega parka Kaesong, ki je sicer skupni projekt Severne in Južne Koreje. Severna Koreja se je na sankcije odzvala z vojaškim posredovanjem, iz industrijske cone pa nato izgnala 280 južnokorejskih delavcev, pričela pa je tudi zapirati meje z Južno Korejo. Južnokorejske oblasti so v odgovor prekinile dobavo električne energije in vode do industrijskega parka.

Christine Lagarde je bila nominirana za drugi petletni mandat direktorice Mednarodnega denarnega sklada. Lagarde, ki je na tem položaju od leta 2011 mandat poteče 5. julija, je pa tudi edina nominiranka. Nekatere med državami, ki jo podpirajo, so Velika Britanija, Nemčija, Kitajska in Francija.

Londonski župan Boris Johnson je razkril načrte za kampanjo, s katero bi zmanjšal onesnaženost zraka v britanski prestolnici. Kampanja vključuje postavitev več sto novih polnilcev za električne avtomobile, pa tudi inovativne pristope, kot je na primer postavljanje elektronskih znakov pred Tower Bridgeom, dvižnim mostom, ki prečka Temzo, ki bodo spodbujali voznike, da pred dvignjenim mostom ugašajo motorje. Kampanja bi bila interaktivna tudi na osebni ravni, saj nameravajo angažirati prostovoljce, ki se bodo podali na londonske ulice, da bi s pogovorom prepričali voznike, naj ugašajo motorje, ko čakajo na mestu.

V Angliji se je končala 24-urna stavka več deset tisoč mladih zdravnikov. Stavka je odgovor na veto državnega sekretarja, zadolženega za področje zdravstva, Jeremyja Hunta, ki ga je vložil na dogovor med zdravstvenim sindikatom in predstavniki Nacionalnega zdravstvenega sistema. Tri leta trajajoča pogajanja so bila tako tik pred sklenitvijo dogovora prekinjena. Vsebina zahtev vladajoče konzervativne vlade naj bi bila škodljiva za delovne pogoje mladih zdravnikov ter posledično za varnost pacientov. Konkretne predloge ter  njihovo problematičnost pojasni Elenoar Dow, britanska aktivistka ter študentka medicine:

Izjava

Indonezijska vlada je na družbenih omrežjih prepovedala grafične vstavke s homoseksualnimi vsebinami, na primer istospolni par, ki se drži za roke, ali mavrično zastavo. S tem menda poskušajo zaščititi lokalno kulturo in preprečiti vpliv sporne zahodne kulture na otroke. Predstavnik Ministrstva za komunikacijo in informacije Ismail Cawidu je izjavil, da takšne vsebine niso dovoljene zarad kulturnih in verskih norm v državi. Kontaktirali so vsa podjetja, ki uporabljajo tako vsebino, vključno s Facebookom in Twitterjem, in jim zagrozili z ukinitvijo v Indoneziji, če prepovedi ne bodo upoštevala.

V Račah pri Mariboru je bila vzpostavljena pobuda, ki opozarja na visoko ekološko obremenjenost naselja. Pobudniki največji problem vidijo v obratovanju tovarne kemičnih izdelkov, ki je bila prvotno v lasti Pinusa, sedaj pa je pod lastništvom ameriškega podjetja Albaugh. Glavne problematične vidike nam je predstavil pobudnik, filozof Boris Vezjak.

Izjava

 

OFF so pripravili Zobec ter vajenca Klemen in Vid.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.