Prihodnost gensko spremenjenih organizmov v EU

Ni prepričljivih dokazov, da bi gensko spremenjeni organizmi škodovali zdravju ljudi, živali in okolja, sporočajo znanstveniki britanskega Sveta za znanost in tehnologijo premieru Davidu Cameronu. Dodajajo, da trenutna evropska zakonodaja, ki prepoveduje uporabo gensko spremenjenih semen, ne upošteva domnevnega globalnega pomanjkanja hrane v prihodnosti. Skrbi pa jih tudi vpliv trenutne zakonodaje na konkurenčnost evropske agrikulture. Sir Mark Wallport, glavni vladni znanstvenik, je v poročilu Davidu Cameronu zatrdil, da na drugih celinah uporaba tovrstnih semenk pozitivno vpliva na trajnostno proizvodnjo hrane. Ne izključuje pa tudi tržnih ambicij, ki jih prinašajo omenjena patentirana semena. V Evropi le v Španiji uporabljajo eno vrsto gensko spremenjenih semenk, drugje pa je uporaba prepovedana, saj je 19 članic Evropske unije proti njihovi uporabi, 5 pa jih je za. Med slednjimi je tudi Velika Britanija. Ker se je na zadnjem zasedanju sveta ministrov v evropskem parlamentu glasovanja proti uporabi omenjenih semenk zadržala Nemčija, je postala opozicija prešibka, zato je večjo vlogo pri odločanju dobil Evropski svet.

Več o prihodnosti gensko spremenjenih semenk v Evropi nam je povedal Borut Bohanec, prodekan Oddelka za agronomijo:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje

Vprašali smo ga še, kaj lahko pričakujemo, če bodo gensko spremenjene poljščine dobile zeleno luč v evropskem parlamentu.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje

Za konec pa nekaj o razvoju tehnologije in njeni komercializaciji.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje

Od biotehnologije k informacijskim tehnologijam. Izvršni direktor Facebooka Mark Zuckerberg je na svoji iznajdbi med drugim zapisal, citiramo: “Poklical sem predsednika Obamo in izrazil frustracijo zaradi škode, ki jo vlada povzroča prihodnosti vseh nas”. V mislih je imel prakse ameriške agencije za nacionalno varnost, ki naj bi s posnemanjem Facebookovega strežnika okužila računalnike s programsko opremo in s tem omogočila širjenje nadzora uporabnikov. Ob tem je dodal še nekaj patetičnih o pomenu interneta za ustvarjanje boljšega sveta, pri čemer pa seveda ni omenil lastnih komercialnih interesov. Spomnimo, da si najbolj uporabljano družbeno omrežje lasti osebne podatke svojih uporabnikov, ki jih izrablja za subtilne marketinške strategije.

Če pa smo že pri Facebooku, pa še nekaj besed o najnovejši študiji, ki ugotavlja, da se, ne samo razne vsebine, ampak tudi počutje viralno širi po družbenih omrežjih. Raziskovalci so vzeli v ozir vpliv deževnega dne. Ugotovili so, da objava uporabnika, na katerega vpliva slabo vreme, v slabo voljo spravi še enega ali dva druga uporabnika, ki sta locirana na področju s sončnim vremenom. Na podlagi ogromnega števila objav na Facebooku so znanstveniki izločili tiste, ki so bili naloženi ob dežju, pri tem so ugotovili, da je vsebina le-teh bolj pesimistične narave. Drug del raziskave pa se nanaša na objave ljudi, ki so v kvazi prijateljskem odnosu s prvimi, pri čemer naj bi tudi objave teh postale manj radostne.

Ahmed Šafik, bivši egiptovski premier v času Mubarakove vlade, je odstopil od napovedane predsedniške kanditature. V - še ne uradnem posnetku - je izjavil, da so volitve, ki se bodo zgodile v prvi polovici letošnjega leta v Egiptu, velika farsa. Pravi, da bo sedajšnja oblast naredila vse, da bo na volitvah zmagal trenutni namestnik predsednika vlade Abdel Fattah el-Sisi. Slednji je bil odgovoren za lanskoletni državni udar, ki je z vojsko odstavil prvega egipčanskega demokratično izvoljenega predsednika Mohameda Morsija. Na pozicijo začasnega predsednika pa je namestil sodnika vrhovnega ustavnega sodišča Adlija Mansoura. Poleg njega je od volitev odstopil tudi Sami Anan, bivši poveljnik zračnih enot v času Mubaraka, saj naj bi bil ta teden skorajšnja žrtev atentata. Tako kot edini resni predsedniški oponent El-Sisiju ostaja Hamdeen Sabathi, član leve stranke Egyptian Popular Current, ki jo je formiral leta 2012, potem ko je izgubil na predsedniških volitvah proti Mohamedu Morsiju.

Iz Bele hiše so na Varnostni svet združenih narodov poslali osnutek resolucije, ki označuje nelegalnost nedeljskega referenduma o priključitivi krimskega polotoka Rusiji. Rusija je na potezo odgovorila, da bo na končno verzijo resolucije odgovorila z vetom. Ameriška ambasadorka v združenih narodih  Samantha Power pravi, da je resolucija v skladu z mednarodnim pravom in bo preprečila rusko ogrožanje globalne varnosti in miru. Iz Kremlja trdijo enako, če se bo krimski polotok priključil Rusiji. Za resolucijo so na Varnostnem svetu želeli glasovati v četrtek, vendar so glasovanje prestavili na soboto zvečer, saj so dali ruskim oblastem več časa, da spremeni svoje mnenje o priključitvi jugovzhodnega polotoka.

Pred dvema dnevoma se je v Trstu, potem ko je policistu izmaknil pištolo - ustrelil mladenič afganistanskega porekla Mohammad Gul Naseri. Tomaž Gregorc iz Italijanskega konzorcija solidarnosti, ki se na dnevni bazi ukvarja z migranti predstavi zgodbo bolj podrobno:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje

Zadeva je že tako precej nesmiselna, ob tem pa so še tri stvari, ki jih je težko razumeti:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje

Italijanski mediji so dogodek obrnili v ksenofobno zgodbo o nevarnih priseljencih. Več Tomaž Gregorc:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje