Prispevkom delodajalcev OFF

Na zasedanju v Bruslju so obrambni ministri severnoatlantske vojaške zveze Nato sklenili vzpostaviti dva nova komandna centra za izboljšanje obrambnih zmožnosti v Evropi. Z novima štaboma, katerih lokacija uradno ni znana, se število komandnih centrov Nata povečuje na devet. Nova centra bosta zadolžena za obrambo komunikacijskih poti prek Atlantika in izboljšanje mobilnosti sil na ozemlju Evrope. Prav tako so se ministri dogovorili o vzpostavitvi novega središča za kibernetske operacije.

Na obrobju zasedanja so obrambni ministri Turčije, Francije in Italije podpisali pismo o nameri za skupen razvoj vojaške tehnologije. V prvi fazi bodo turška podjetja in italijansko-francoski konzorcij EUROSAM preučili možnosti razvoja protiraketnega sistema SAMP-T, ki ga proizvaja EUROSAM. Turško obrambno ministrstvo nadalje sporoča, da bodo tri države skupaj okrepile sodelovanje na področju proizvodnje vojaških elektronskih sistemov, programske opreme in tehnologije za simulacijske namene.

Francoski spodnji dom parlamenta je pred tem potrdil povišanje obrambnega proračuna za naslednje leto za 1.8 milijarde evrov. Potem ko je francoski obrambni proračun letos prikrajšan za 850 milijonov evrov, bo naslednje leto tako vojaška ekspanzija ostala neokrnjena. Nov obrambni proračun bo obsegal več kot 32 milijard evrov ali nekaj prek 1.8 odstotkov francoskega bruto domačega proizvoda.

V Združenih državah Amerike pa na želje Donalda Trumpa in republikancev ponovno poostrujejo sankcije proti kubanski vladi. Bela hiša je objavila seznam 180 kubanskih entitet, ki so povezane s tamkajšnjo vlado in s katerimi je ameriškim podjetjem prepovedano poslovati. Seznam vključuje podjetja, ki so povezana s kubanskim obrambnim in notranjim ministrstvom, med drugim 83 hotelov in pet marin. Posamezniki bodo iz ZDA na Kubo sicer še zmeraj lahko potovali, a bodo njihovi izleti morali biti organizirani s strani avtoriziranih ameriških podjetij. Podobne omejitve so veljale pred sprostitvijo nekaterih sankcij na začetku leta 2016. Takratni ameriški predsednik Barack Obama je med drugim ponovno vzpostavil diplomatske odnose med državama. Nove sankcije ne ukinjajo že vzpostavljenih poslovnih povezav.

Romunska socialdemokratska vlada je sprejela kontroverzni Zakon o davkih, ki plačilo zdravstvenih in pokojninskih prispevkov z delodajalcev prenaša na delavce. Zakon je vlada sprejela kar z izrednim dekretom, kar pomeni, da ima zakon, ki bo v veljavo stopil z začetkom naslednjega leta, enak status, kot če bi bil sprejet prek parlamentarnega postopka. Skupni znesek socialnih prispevkov se bo po zakonu zmanjšal za skoraj dva odstotka. Prispevek v vrednosti 35 odstotkov plače bodo odšteli delavci, le dva in pol odstotka za delovno zavarovanje pa delodajalci. Zakon predvideva tudi zmanjšanje davkov na dohodek iz 16 na 10 odstotkov. Pred vladno palačo se že zbirajo protestniki, več o protestih in sindikalnem delovanju pa pove antropolog z organizacije Critic Atac Florin Poenaru.

Izjava

Več o spremembah Zakona o davkih lahko slišite v Offsajdu, naslovljenem “Romunija: 100-odstotno boš plačal, delavec!”.

Delavci protestirajo tudi pred poslopjem vlade Federacije Bosne in Hercegovine, kjer se je zbralo nekaj sto zaposlenih v Železarni Zenica. Delo je približno 350 delavcem v železarni, ki je največji izvoznik v državi, onemogočeno zaradi blokade računa železarne. Pred privatizacijo nelikvidne železarne, ki jo je država leta 2004 prodala nizozemskemu podjetju Mittal Steel Company, sta nastali dve podjetji. Manjše od njiju, ki ga posredno upravlja vlada, pa posluje z izgubo in mu je bila izključena elektrika. Delavci od ministrstva za energijo sedaj zahtevajo finančni vložek države, da bi lahko spet začeli z delom.

Evropski voditelji so se dogovorili o reformi sistema trgovanja z emisijskimi kuponi. Trg emisijskih kuponov, na katerem podjetja kupujejo pravico do izpuščanja toplogrednih plinov v ozračje, je trenutno zasičen z odvečnimi kuponi. Posledično je cena kuponov in s tem cena izpustov nizka. Sprejeta reforma predvideva, da se bo po letu 2020 podvojila količina kuponov, ki se jih vsako leto umakne iz trga, s čimer Evropska unija skuša povečati njihovo ceno. Reforma določa tudi dovoljeno uporabo sredstev iz sklada za modernizacijo. Skupina držav s Poljsko na čelu je vztrajala, da naj bodo sredstva iz sklada dostopna tudi za modernizacijo termoelektrarn na premog. Dosežen kompromis predvideva, da bo financiranje tovrstnih obratov iz sklada dovoljeno le v državah, v katerih je bruto domači proizvod na prebivalca več kot 30 odstotkov nižji od povprečja Evropske unije.

Sodišče v Zagrebu je priznalo 5,4 milijarde evrov dolga Agrokorja do upnikov. Skoraj 2,2 milijarde evrov dolga pa je spornih. Največji posamezni upnik je ruska banka Sberbank, ki si lasti 1,1 milijarde evrov dolga.

Šest pripadnikov Slovenske vojske ostaja na misiji Nata v Iraku, je povedal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak. Na robu srečanja obrambnih ministrov Nata je obrambna ministrica Andreja Katič po pogovoru z nemško kolegico presodila, da razloga za umik ni. Slovenska vojska bo v Iraku še naprej delovala pod poveljstvom Nemčije, po besedah Bizjaka pa bo Slovenija odločitve o nadaljnji prisotnosti v Iraku prav tako sprejemala skupaj z Nemčijo.