PRIZNANJA OFF

V Jemnu uporniški Hutiji nadaljujejo prodor proti jugu države. Po dolgem spopadu z lokalnimi plemeni so šiitski borci zasedli strateško pomembno mesto Radmah v provinci Ibb. Nekateri viri s strani prebivalcev mesta so poročali, da je med bitko za mesto na obeh straneh bilo ubitih vsaj devet ljudi. Zasedeno mesto, ki je eno glavnih sedežev z Muslimansko bratovščino povezane stranke Islah, je močan udarec za aktualni režim. Hutiji so v preteklosti že zasedli prestolnico Sana in sedaj, ko je padlo tudi mesto Radmah, šiitski uporniki nadzorujejo skoraj celotno provinco Ibba, razen mesta Udain, ki ga nadzorujejo pripadniki Al-Kaide. Šiitski uporniki ne upoštevajo dogovora s predsednikom Abd-Rabbu Mansour Hadijem, ki je upornike ponovno pozval, naj se umaknejo iz zaseženih območij. Poleg tega so se jemenske politične stranke odločile ugoditi zahtevam Hutijev, da ustanovijo novo tehnokratsko vlado. Jemen je v politični krizi od leta 2012, ko je pod pritiski odstopil dotedanji dolgoletni predsednik Ali Abdullah Saleh.

V begunskem taborišču na severu Sirije sta odjeknili siloviti eksploziji. V taborišču so bili nastanjeni begunci iz severnih predelov Sirije, ki so zaradi državljanske vojne izgubili domove in se v iskanju varnosti umaknili v bližnja taborišča. Helikopter režimske sirske vojske je po navedbah begnucev odvrgel dve bombi, napolnjeni s šrapneli, z žeblji in s kemikalijami. Sirski režim se je v preteklosti že srečeval z obtožbami o uporabi tovrstnih eksplozivnih sredstev, nevarne bombe pa, kjub prepovedi Združenih narodov, očitno koristi še naprej. Po nekaterih virih je bilo v eksploziji ubitih najmanj 60 ljudi, med njimi večinoma otrok in žensk. Od leta 2011, ko se je začela sirska državljanska vojna, je razseljenih že okoli tri milijone ljudi, število mrtvih pa se po oceni Združenih narodov približuje 200.000. Po nekaterih ocenah je bil motiv za bombardiranje begunskega taborišča znižanje morale opozicijski Svobodni sirski vojski.

Po tem, ko so v parlamentu države Burkina Faso želeli razpravljati o spremembi ustave, ki bi omogočila predsedniku države Blaiseu Compaoreju podaljšanje svojega sedemindvajsetletnega mandata, tako da sme kandidirati na predsedniških volitvah prihodnje leto, so v glavnem mestu Ouagadougou izbruhnili nemiri. Protestniki, ki nasprotujejo podaljšanju mandata predsedniku, so med drugim podtaknili požar tudi v stavbo parlamenta, napadli pa so tudi mestno hišo in sedež vladajoče stranke Kongres za demokracijo in napredek. Predsednik Compaore je oblast prevzel v državnem udaru leta 1987 in za tem slavil na štirih zaporednih volitvah. Poleg strelov policije na protestnike je režim uporabil tudi solzivec. Kljub temu policiji protestnikov ni uspelo ustaviti. Ti so nato vdrli v parlament, ga opustošili in pokradli nekatere vredne predmete.

Švedska je v skladu s predhodnimi napovedmi tudi uradno priznala državo Palestino. Kot je pojasnila švedska zunanja ministrica Margot Wallström, želi švedska vlada s priznanjem Palestine v prvi vrsti izkazati podporo tamkajšnjim zmernim silam, priznanje palestinske državnosti pa po mnenju Švedske omogočajo izpolnjeni kriteriji mednarodnega prava. Čeprav meje palestinske države niso določene, ima po švedskem mnenju Palestina vlado, ki izkazuje tako notranji kot zunanji nadzor nad območjem države. Podobno je Švedska po mnenju zunanje ministrice ravnala že v preteklosti, ko je priznala tako Hrvaško leta 1992, kot tudi Kosovo 16 let pozneje, čeprav tako prva kot druga nista imeli nadzora nad vsem svojim ozemljem in sta, kot Palestina, veljali za poseben primer.

Priznanje Palestine, ki ga je v začetku meseca napovedal že švedski premier Stefan Löfven, je po mnenju Stockholma  pomembno tudi zato, ker Palestincem priznava pravico do samoodločbe. Švedska je sicer prva zahodnoevropska članica Evropske unije, ki je priznala Palestino, švedske oblasti pa upajo, da bodo njeni potezi sledile tudi druge vlade. Odločitev Švedske je kot zgodovinsko označil palestinski predsednik Mahmud Abas, v Združenih državah Amerike pa že godrnjajo, da je do priznanja prišlo prehitro.

Saga okoli rusko-ukrajinskega plinskega spora se nadaljuje. Čeprav sta se državi že sredi meseca pohvalili, da sta dosegli načelen dogovor o začasni ceni ruskega plina za Ukrajino v času prihajajoče zime, pa so se nadaljnji, končni dogovori izkazali za neuspešne. Po tem, ko sta se predsednika obeh držav, ukrajinski Peter Porošenko in ruski Vladimir Putin, v Milanu sredi oktobra uspela dogovoriti o znižanju cene ruskega plina za Ukrajino za obdobje do konca marca iz 485 dolarjev za 1.000 kubičnih metrov plina na 385 dolarjev, je ostala odprta še dolgoročna cenovna rešitev, kakor tudi neplačani ukrajinski računi za preteklo dobavo plina. Dogovor o poplačilu približno 3,5 milijarde vrednega ukrajinskega dolga se je sicer pričakoval že prejšnji torek, a je glavni posrednik v sporu, odhajajoči evropski komisar za energijo Günther Oettinger pogovore odložil za teden dni, kar pa vseeno ni pomagalo zbližati stališč. Po propadlih pogajanjih naj bi se novi pogovori med Ukrajino in Rusijo nadaljevali že danes.

Hrvaška civilna iniciativa “Ne damo naših avtocest”, ki združuje več nevladnih organizacij in sindikatov, je zbrala dovolj podpisov za razpis referenduma o privatizaciji oziroma monetizaciji hrvaških avtocest. V skladu s hrvaško zakonodajo je za razpis referenduma treba zbrati podpise 10 odstotkov volilnih upravičencev oziroma približno 450.000 podpisov, inciativi, ki nasprotuje oddaji hrvaškega asfalta v privatne roke, pa jih je uspelo zbrati okoli 487.000. Koordinator iniciativ “Ne damo naših avtocest” in predsednik Neodvisnega cestarskega sindikata Hrvaške, Mijat Stanić.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Referendum lahko lahko sedaj iz vsebinskih in drugih razlogov zadrži hrvaško ustavno sodišče. Čeprav so nasprotniki referenduma napovedovali možnost, da bodo pobudo dali v presojo ustavnim sodnikom, pa Stanić ne pričakuje zapletov.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

V Ljubljani je včeraj na Kongresnem trgu ob obletnici vstaj izpred dveh let potekal protivladni protest. Zbralo se je okoli 200 ljudi. Protest je organiziralo gibanje 29. oktober, ki zavrača politiko varčevanja in privatizacije. Udeleženci protesta so se od Kongresnega trga pomikali proti glavni stavbi Telekoma Slovenije. Več o protestu nam bo povedal sodelavec Luka Tetičkovič.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Off sta pripravila Nejc in vajenec Rok.