Protesti brez meja OFF
Ekvadorci so z blokado cest in ostalimi dejanji civilne nepokorščine poskušali množično protestirati proti paketu fiskalnih reform, ki so včeraj stopile v veljavo. Protestnike je najbolj zmotila ukinitev štiri desetletja starega zakona, ki je zagotavljal subvencije ob prodaji nafte. S prenehanjem subvencioniranja in še nekaterimi drugimi reformami naj bi se državni proračun v prihodnjem letu okrepil za slabi dve milijardi evrov. Precej hitro, v istem dnevu, kot so protesti vzniknili, je predsednik Lenin Moreno razglasil izredne razmere in po celi državi razporedil vojsko in policijo v bran svojim odločitvam. Nekaj ur pozneje je predsednik zmagoslavno sporočil, da se protesti končujejo, in je državni aparat prevzel nadzor. Protestnikom kot kaže ni uspelo zamajati oblasti, kot je to Ekvadorcem trikratno uspelo v gospodarsko kriznih letih, preden je leta 2007 predsednik postal levičarski habibi Rafael Correa, katerega politike zdaj sistematično uničuje njegov lastnoročno izbrani naslednik.
V sosednjem Peruju v dvoboju zakonodajne in izvršilne oblasti, kot vse kaže, prevladuje slednja. Predsednik Martin Vizcarra je imenoval novo vlado po tem, ko opozicijska obtožba neustavnosti predsednikovega postopanja na sodišču ni uspela. Najpomembnejši zamenjavi sta se zgodili na ministrstvu za finance ter ministrstvu za energijo in rudarstvo, saj tam potekajo največje bitke proti korupciji. Parlament je sicer v torek poskušal imenovati šest od sedmih ustavnih sodnikov, kar bi omogočilo pomilostitev vodje največje parlamentarne stranke Keiko Fujimori. Predsednik je hitro odgovoril z razpustitvijo zakonodajnega telesa, ki ga opozicijski poslanci, pričakovano, niso priznali. Tekmovanje se odvija v duhu korupcijske afere, povezane z bankrotiranim brazilskim konglomeratom Odebrecht, ki je posameznike na obeh straneh v preteklosti brezsramno podkupoval. Nova vlada bo poskušala zavzeti položaj borca proti korupciji, kot je to počel Vizcarra doslej.
Kamerunskemu predsedniku Paulu Biyi festival z imenom Nacionalni dialog, s katerim poskuša prenehati dvoletno državljansko vojno, ne uspeva. Anglofoni separatisti, ki zahtevajo lastno državo Ambazonijo, so že pred začetkom dogodka odklonili sodelovanje, ker njihove zahteve niso izpolnjene. Prepričala jih ni niti amnestija 333 obtožencev, ki so sodelovali v separatističnem gibanju. Uporniki potezo predsednika Biye označujejo za politično igro in zahtevajo veliko več kot pomilostitev. Konflikt za neodvisnost Ambazonije, v kateri je umrlo več kot 1800 oseb na obeh straneh, več kot pol milijona prebivalcev pa je razseljenih, je do sedaj največja grožnja 40-letni vladavini predsednika Paula Biye.
V Zagrebu so protest organizirali starši otrok invalidov. Pred ministrstvom za demografijo, družino, mlade in socialno politiko so zahtevali ureditev statusa zaposlitve starša negovalca. Gre za ureditev stalne zaposlitve s 540 evri plače, ki bi zamenjala sedanji socialni dodatek v višini 340 evrov. Hkrati bi zaposlitev pomenila pravico do bolniške in dopusta, zahtevajo pa tudi ohranitev tega statusa pol leta po otrokovi smrti. Odgovora iz ministrstva še ni, a nasproti protestnikom se je postavila iniciativa Pomagajmo otrokom z invalidnostjo. Že ob napovedi protesta so v iniciativi opozarjali, da so zahteve po ureditvi zaposlitve protislovne. Sami se borijo za razbremenitev družin otrok invalidov in povišanje socialnih dodatkov.
Manj kot en teden po tem, ko smo si Slovenci znova dokazali, da v trenutkih evforije premoremo močan dobrodelni čut, nas je pretreslo dejstvo davčnega sistema. Če društvo Palčica pomagalčica, ki je za Krisovo zdravljenje zbrala skoraj štiri milijone evrov, denar nakaže bolnikovi družini, bo denar obdavčen - v državni proračun se bo prelilo pol tega denarja. Novica je znova združila Slovence, ki zahtevajo izjemno postopanje v tem primeru, kdor lahko, naj zaustavi obdavčenje. Premier Marjan Šarec je ažurno na družbenem omrežju Facebook zgodaj zjutraj poskušal pomiriti ogorčeno ljudstvo, a mu to ni uspelo, dokler se ni oglasila Finančna uprava Republike Slovenije. Ponudila je elegantno rešitev. Društvo Palčica pomagalčica, ki nima pogojev, da postane humanitarno društvo, saj ni dovolj staro, lahko denar preusmeri v kakšno drugo, priznano, humanitarno društvo in davka ne bo.
Protestom se ta teden nismo izognili niti na domačih tleh. Po protestu v Ljubljani proti županu Zokiju Jankoviću se je skoraj 30 ljudi zbralo pred zaporom v Kopru. Med njimi so bili predstavniki slovenske in evropske Levice na čelu z Violeto Tomič, nemškim evroposlancem Andrejem Konstantinom Hunkom in Laro Jankovič. Protestirali so v podporo kurdskemu aktivistu İsmetu Kılıçu, ki je priprt zaradi turške mednarodne tiralice, ki je bila medtem že umaknjena. Razloge za protest opiše Violeta Tomić.
Protestna sezona se bo nadaljevala tudi prihodnji teden, ko avtobusno zborovanje napoveduje Franc Kangler z iniciativo Rešimo Slovenijo. Teden kasneje bodo v Ljubljani protestirali tudi mladi in ne več tako mladi Korošci. Mladinska iniciativa za 3. razvojno os kljub današnjemu sestanku na ministrstvu za infrastrukturo ne odstopa od protesta 17. oktobra. Na ministrstvu razlogov za protest ne vidijo, saj je tako imenovani poroštveni zakon za tretjo razvojno os že vložen v vladni postopek. Zakon bo kaj kmalu DARSU omogočil objavo razpisa za gradbene ponudnike. Korošci, zbrani v mladinski iniciativi, zahtevajo hitrejše posredovanje vlade pri vzpostavljanju razvojne osi, ki bi s hitrejšimi prometnimi povezavami središču slovenskega gospodarstva približala Koroško in Belo krajino.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj