Protiustavni OFF

Moldavski parlament je sprejel zakon, ki je novoizvoljeni predsednici Maii Sandu zmanjšal pooblastila. Na letošnjih predsedniških volitvah je Sandu odnesla stolček Igorju Dodonu, proruskemu predsedniku s tretjino poslancev v parlamentu. Ne samo da je parlament ruščino priznal za uradni jezik, nadzor nad obveščevalno službo je odvzel predsedniku in ga dodelil parlamentu. Enako pravico so leta 2014 s parlamenta prenesli na tedanjega predsednika Dodona. V parlamentu s 101 sedežem so zakon sprejeli z 51 glasovi. To je sprožilo protest več tisoč ljudi, ki so se zbrali pred parlamentom, Sandu pa se je zavzela za predčasne parlamentarne volitve. 

Namestnik poljskega predsednika vlade Jaroslaw Gowin je izjavil, da je Poljska pri sprejemanju evropskega proračuna za lajšanje krize po epidemiji covida-19 pripravljena pristati na kompromis. Poljska in Madžarska namreč od sredine novembra blokirata sprejem novega sedemletenga pororačuna in protikoronskega finančnega svežnja pomoči Evropske unije, saj je ta pogojen s spoštovanjem vladavine prava – torej nečim, kar državama ni pogodu. Bruselj namreč obe obtožuje vmešavanja v neodvisnost sodišč in medijev. To pomeni, da bi dostop do pomoči lahko izgubili. Pri tem gre za sedemletni proračun, ki vsebuje 1842 milijard evrov, od tega 750 za okrevanje po krizi. Gowin trdi, da bi za umik poljskega veta zadoščal že dodaten mehanizem, ki bi zagotavljal, da držav ne bodo izsiljevali s pogoji za dostop do sredstev iz proračuna. Madžarski predsednik vlade Viktor Orban pa pri vetu vztraja. 

Združene države Amerike so prepovedale uvoz bombaža in bombažnih izdelkov, ki jih pridobiva kitajsko vojaško podjetje XPPC, ki operira v provinci Šindžang. ZDA Kitajsko že dalj časa obtožujejo diskriminacije in množičnega zapiranja tam živečih ujgurskih muslimanov. Prav ti naj bi opravljali delo na plantažah bombaža, in sicer v obliki modernega suženjstva. Produkcija spornega podjeta je leta 2015 predstavljala 30 odstotkov vsega bombaža, pridobljenega na Kitajskem. Na Kitajskem je to tudi unikaten hibrid med državnim podjetjem in regionalno vlado, ki zaposluje več kot 2 milijona ljudi in pol, poleg pridelovanja bombaža in drugih gospodarskih dejavnosti pa opravlja tudi administrativne funkcije in vključuje tudi paravojaške enote. Ameriške sankcije veljajo tudi za vse poslovne partnerje XPPC, to pa za proizvajalce oblačil pomeni iskanje novih dobaviteljev ter višje proizvodne cene. Zaradi dolgih proizvodnih verig ima le nekaj podjetij infrastrukturo, s katero se bodo lahko popolnoma izognila uporabi spornega bombaža.

V Sloveniji

Ob obljubljeni učinkovitosti cepiv proti covidu-19 podjetij Moderna, Pfizer in BioNTech Slovenija pripravlja državni cepilni načrt. Če bo šlo vse po načrtih, bo na trgu najhitreje dostopno Pfizerjevo cepivo, Slovenija pa si lahko v prvi pošiljki obeta dovolj odmerkov za 50 tisoč prebivalcev. Predvidoma bodo najprej cepili zdravstvene delavce in oskrbovance domov za ostarele. Cepljenje naj bi v začetni fazi potekalo v bolnišnicah. Doroteja Novak Goršič, sekretarka na ministrstvu za zdravje, trdi, da bo cepljenje zastonj za vse – ne glede na sklenjenost zdravstvenega zavarovanja. Denar, cepivo in cepljenje bo priskrbela država.

Preden cepivo prinese morebiten oddih, ima Slovenija v načrtu tudi množično testiranje prebivalstva. Obstajata sicer dva scenarija – v enem bi testirali le rizične skupine, v drugem pa širšo javnost. V določeni meri se sicer prvi scenarij že izvaja, a za zdaj le v zdravstvu - druge dejavnosti, v katerih bi izvajali testiranje, bi bile šolstvo, policija in podobno. Množično testiranje naj bi se začelo že pred koncem leta, v ta namen so naročili približno pol milijona hitrih testov.

Zadnji na udaru državnih restrikcij je alkohol - od ponedeljka namreč ne bo več možno prevzeti alkoholnih pijač. Po domače: kuhančka bo treba narediti doma. 

Ustavno sodišče Republike Slovenije je razsodilo, da vladni sklepi o šolanju na daljavo ne veljajo. Ukrepe, ki so bili sicer sprejeti pravilno, je vlada namreč neustrezno podaljševala z neveljavnimi sklepi. Ti namreč niso bili objavljeni v Uradnem listu, kar pomeni, da niso nikoli uradno pričeli veljati. Vlada ima tako tri dni časa, da napako odpravi, potem pa se bodo šole vrnile v ustaljene tirnice. Vlada mora v tem času presoditi tudi smiselnost zapiranja šol. Če bodo te še dalje zaprte, bo ustavno sodišče omogočilo odprtje šol za otroke s posebnimi potrebami, saj je presodilo, da je škoda zaradi zaprtja večja od potencialne nevarnosti ob odprtju. Proti razsodbi je bil le Klemen Jaklič, ki je napovedal pripravo ločenega pravnega mnenja, na katerega pa ustavno sodišče ni počakalo pri objavi svoje odločitve.

Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam in sindikati v zdravstvu Slovenije Pergam so na ustavno sodišče podali pobudo za ustavno presojo 37. člena Zakona o nalezljivih boleznih. Ta namreč omogoča omejitev pravice do stavke za zdravstvene delavce in sodelavce. Pergam pa v ustavno presojo pošilja še dva člena odredbe o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti - sprejeta sta bila namreč na podlagi prej omenjenega spornega člena. Tako bi zdravstvenim delavcem prepovedali stavko ter hkrati tudi odvzeli letni dopust in možnost koriščenja nadur. V sindikatu trdijo, da sicer razumejo določeno omejevanje osebnih svoboščin, a mora biti to v skladju z ustavo in sorazmerno. Za take ukrepe v sindikatu ne vidijo potrebe, hkrati pa opozarjajo, da se ministrstvo za zdravje na pozive k dialogu ni odzvalo. Več o problematičnosti člena ter odločb pove predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek.

Izjava