ReintegraciOFF

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je v parlamentarno obravnavo poslal zakon, ki nedvoumno meri na zagotovitev suverenosti Kijeva nad tako imenovanimi “začasno okupiranimi območji” Donjecke in Luganske republike. Zakon o reintegraciji Donbasa, ki je bil v vrhovno rado poslan po nujnem postopku, predvideva legalno uporabo vojske na vzhodnem delu Ukrajine. Zakon po mnenju njegovih kritikov predsedniku omogoča preveč enostavno razglasitev izrednih razmer. Čeprav v zakonu piše, da temelji na mirovnih sporazumih iz Minska, njegovi nasprotniki opozarjajo na možnost kršenja mirovnih sporazumov. Med drugim sporazuma iz let 2014 in 2015 namreč omejujeta pogoje oboroženega napada samo na proti-teroristične dejavnosti. Zakon pa eksplicitno trdi, da osvoboditev teritorijev ne spada pod oznako proti-terorizma. Poleg tega sporazuma iz Minska temeljita na podelitvi posebnega statusa Donjecki in Luganski republiki, kar se je zgodilo leta 2014. A sporazuma naročata, naj bo ta status trajen, na kar Porošenko ne pristaja. Na vrhovno rado je poslal ločen zakon, ki predvideva podaljšanje polavtonomnega statusa nekaterih predelov vzhodnih republik za eno leto, a le v primeru, da vzhodne oblasti omogočijo pogoje za “mirno rešitev situacije” ter začetek mirovniške misije Združenih narodov na območjih spopadov. Pred mesecem dni je tudi Rusija predlagala namestitev modrih čelad na nekatera območja konflikta, a je vlada v Kijevu do predloga ostala skeptična. Z novim zakonom pa sedaj enako predlaga Kijev, le da pod svojimi pogoji. Rusija je namreč želela mirovniške sile namestiti le na trenutnih bojnih linijah, Kijev pa predvsem na rusko-ukrajinski meji.

Sodišče v turškem mestu Mugla na jugozahodu države je na dosmrtno zaporno kazen obsodilo 40 ljudi. Obsojeni so bili načrtovanja umora predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. 31 ljudi je bilo obsojenih na štiri dosmrtne kazni. Med njimi je tudi nekdanji brigadir general Gokhan Sahin Sonmezates, ki naj bi bil pri načrtovanju umora vodilni. Poleg tega je bil na dosmrtno ječo obsojen tudi nekdanji elitni komandos Zekeriya Kuzu, ki so ga štiri dni po domnevnem poskusu državnega udara represivni organi našli skritega v eni od turških jam.

Iraška vojska je s pomočjo šiitske milice Hashd Al-Shaabi zavzela središče mesta Havija na severu Iraka. V ofenzivi zavzemajo še druga ozemlja žepa Islamske države južno od naftno bogatega mesta Kirkuk. Islamska država sicer za zdaj nadzoruje še veliko večje območje na zahodni meji Iraka, ki se razteza vse tja do sirskega mesta Deir Ez-Zor. Sirska in ruska vojska s pomočjo šiitskih milic na ta del območja pod nadzorom Islamske države pritiskata z zahoda. Na poti od Palmire do Deir Ez-Zora pa so včeraj pripadniki Islamske države napadli položaje sirske vojske in ubili dva visoka častnika ruske vojske. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov celo trdi, da tovrstne napade koordinirajo Združene države Amerike. Zadnji napadi na ruske in sirske položaje so namreč vsi prišli iz smeri jordansko-sirske meje, kjer je stacionirana ameriška vojska. Lavrov je dodal, da v kolikor take napade ZDA interpretirajo kot “slučajne”, Rusija nima težav s “popolnim uničenjem takih slučajnosti”.

Nad napredovanjem sirske vojske je razburjen tudi izraelski zunanji minister Avigdor Lieberman, ki sirskega predsednika Bašarja Al-Asada že razglaša za zmagovalca vojne v Siriji. Prav zato ZDA poziva k večji vojaški prisotnosti v bližini svoje meje. Bolj kot bodo ZDA tam aktivne, boljše bo to za izraelsko državo, pravi Lieberman.

Evropska komisija začenja z drugo stopnjo postopka proti Madžarski zaradi spornega zakona o nevladnih organizacijah. Junija sprejeti zakon določa, da se morajo tiste nevladne organizacije, ki so financirane z več kot 24.000 evri tujega denarja letno, registrirati kot organizacije s podporo iz tujine. Kritiki zakonu očitajo, da je usmerjen predvsem proti organizacijam, ki jih financira na Madžarskem osovraženi milijarder George Soros. Evropska komisija pa madžarski vladi očita omejevanje prostega pretoka denarja in kršenje pravic do svobodnega združevanja ter zasebnega življenja. Julija je komisija Madžarski zato poslala opomin, sedaj pa ni zadovoljna z njenimi odgovori. Madžarska po mnenju komisije ni naslovila očitanih kršitev človekovih pravic in mora zato v roku meseca dni sprejeti ukrepe, ki bodo skladni z mnenjem komisije. V nasprotnem primeru lahko komisija zadevo preda v odločanje Sodišču Evropske unije.

Francoska okoljevarstvena organizacija Bloom je Evropsko komisijo opozorila na pretirano uporabo prepovedanega načina ribolova z elektrošoki s strani nizozemskih ribičev. Ribolov z elektrošoki vključuje uporabo električnega toka, ki teče med morskim dnom ter elektrodo, ki jo ribiška ladja vleče za seboj. Poginule ribe nato ladja pobere z vlečno mrežo. Ta način ribarjenja je bil v Evropski uniji prepovedan leta 1998, po lobiranju Nizozemske pa je ponovno dovoljen od leta 2007, a je s tovrstno opremo lahko opremljenih največ 5 odstotkov nacionalne ribiške flote. Po podatkih organizacije Bloom pa naj bi se takega načina ribolova posluževala več kot četrtina nizozemske flote.

Brazilski parlament je sprejel zakon, s katerim ustanavlja pol milijarde dolarjev vreden sklad za financiranje volilnih kampanj. Stranke bodo tako lahko že na parlamentarnih volitvah naslednje leto prijavile kampanjo, v zameno pa kasneje prejele javna sredstva. Parlament je zakon sprejel po tem, ko se zaradi korupcijske afere Avtopralnica stranke in politiki spopadajo s težavami, od kod pridobiti finančna sredstva. Med drugim tožilstvo predsednika Michela Temerja bremeni jemanja podkupnine s strani največjega mesnopredelovalnega podjetja v državi. Zaradi nedavnih razkritij so zasebna podjetja manj pripravljena podeljevati nelegalne donacije strankam in politikom, medtem ko je po zakonu financiranje kampanje iz zasebnih virov prepovedano.

Več kot dvesto poklicnih gasilcev je pred parlamentom in poslopjem vlade protestiralo za zvišanje plač. Z vlado se sindikatu poklicnih gasilcev namreč ni uspelo dogovoriti o dvigu vseh plač gasilcev za vsaj dva plačna razreda. Z gesli, kot je “kjer gori, tam smo mi, kjer se krade, tam ste vi", so pozivali vlado k pristanku na zahteve. Če te ne bodo izpolnjene, ne izključujejo niti stavke.