REVIZIONISTIČNI OFF

Britanske lokalne oblasti so v zadnjih petih letih opravile več kot 55 tisoč dni prikritega nadzora nad prebivalci svojih okrajev. Nadzor vključuje uporabo kamer, mikrofonov in detektivov, izvajan pa je v okviru zakona, poznanega pod kratico RIPA, in ga mora odobriti notranje ministrstvo. Namenjen naj bi bil zgolj zaščiti varnosti državljanov in nadzoru nad osebami, osumljenimi kriminalnih dejanj. A podatki, ki jih je pridobila stranka Liberalnih demokratov, kažejo, da so lokalne oblasti in notranje ministrstvo zakon uporabljali precej široko. Nekatere lokalne oblasti so tako video in avdio nadzor uporabljale za identifikacijo oseb, ki kljub prepovedi hranijo golobe, in lastnikov psov, ki z laježem kalijo mir v soseskah, pa tudi za nadzor nad upravičenci do socialne pomoči.

Nemško ministrstvo za notranje zadeve se pripravlja na ustanovitev centra za obrambo pred dezinformacijami. Center, ki naj bi po poročanju nemškega časnika Der Spiegel deloval v okviru zveznega urada za odnose z javnostmi, naj bi obvaroval rezultate parlamentarnih volitev prihodnje leto pred morebitnimi manipulacijami z lažnimi novicami in Nemčijo spremenil v otok resnice v postfaktičnem svetu. Kot skupino državljanov, ki naj bi bili posebej ranljivi, pa je notranje ministrstvo identificiralo Nemce z ruskim in turškim poreklom.

Pred lažnimi novicami pa ni varno niti jedrsko orožje. Kot je zatrdila izmišljena novica, ki jo je očitno prebral tudi pakistanski obrambni minister, naj bi Izrael Pakistanu zagrozil, da bo v primeru pakistanskega vmešavanja v sirsko vojno to južnoazijsko državo uničil v jedrskem napadu. Pakistanski obrambni minister se je odzval z opozorilom, da je tudi Pakistan jedrsko oborožena država.

Da bi si v primeru morebitne jedrske vojne z Izraelom zavaroval hrbet, je Pakistan v znak dobre volje izpustil 220 indijskih ribičev. Ti so bili zaprti zaradi ribarjenja v pakistanskih vodah, aretacije ribičev zaradi prečkanja morske meje pa v obeh južnoazijskih državah niso nič nenavadnega.

Indijski premier Narendra Modi je te dni položil temeljni kamen za največji kip na svetu. Na umetnem otoku 4 kilometre od Mumbaja naj bi tako čez 3 leta stal 192 metrov visok kip srednjeveškega hindujskega kralja Chhatrapatija Shivajija. Njegove odlike ležijo predvsem v dejstvu, da se je boril proti muslimanskemu imperiju Mugalov na indijski podcelini. Postavitev kipa hindujskemu borcu se tako vklaplja v revizionistično predstavo indijske zgodovine, ki jo razširja trenutna indijska oblast in v kateri je hindujsko obdobje prikazano kot zlata doba Indije, muslimanska nadvlada na podcelini pa kot mračno obdobje nazadovanja. Izgradnja kipa bo predvidoma stala pol milijarde dolarjev.

Z obrambo zgodovinskega revizionizma pa je trenutno zaposlena tudi izraelska diplomacija. Po petkovem izglasovanju resolucije, ki obsoja gradnjo izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, v Varnostnem svetu Združenih narodov je Izrael na pogovor povabil veleposlanike vseh držav, ki so glasovale za resolucijo in imajo veleposlaništvo v Izraelu. Včeraj je povabil še ameriškega veleposlanika Daniela Shapira. ZDA so se sicer glasovanja vzdržale in z odpovedjo pravice do veta omogočile sprejem dokumenta. Poleg tega je Izrael odpoklical svoja veleposlanika iz Senegala in Nove Zelandije, ki sta bili med predlagateljicami resolucije, napoveduje pa tudi možnost odtegnitve svojega prispevka v proračun Združenih narodov.

Zaradi glasovanja za omenjeno resolucijo je izraelska vlada odpovedala tudi predvideni jutrišnji obisk ukrajinskega premiera Volodimirja Grojsmana v Izraelu. Medtem pa se nadaljujejo boji na vzhodu Ukrajine. Premirje, sklenjeno prejšnji teden in v veljavi od sobote zjutraj, ni zdržalo več kot dva dni. Tako ukrajinska vlada kot uporniki drugo stran obtožujejo topniškega obstreljevanja nasprotnikovih pozicij. Premirje naj bi bilo sicer trajno, podobno kot tisto s konca lanskega leta, ki ga je prav tako hitro prekinilo medsebojno obstreljevanje.

Ponovljene volitve na volišču Tearce v Makedoniji niso spremenile rezultata državnozborskih volitev. Na volišču s približno 700 volivci je sicer zmagala opozicijska Socialdemokratska stranka SDMS, a je bila razlika premajhna, da bi prevesila rezultat celotnih volitev v njen prid. Tako SDMS-ju ostaja 49 parlamentarnih sedežev, zmagovalki volitev, stranki VMRO-DPMNE nekdanjega premiera Nikole Gruevskega pa 51. VMRO-DPMNE bo za dosego večine morala iskati koalicijo z manjšimi albanskimi strankami. Volitve na volišču Tearce so bile na zahtevo socialdemokratske stranke ponovljene zaradi domnevnih volilnih nepravilnosti.