RUŠILNI OFF

Južnemu Sudanu se vsaj formalno obeta mir. Predsednik države, Salva Kiir, je podpisal mirovni sporazum, ki sta ga minuli ponedeljek že podpisala generalni sekretar vodilne južnosudanske stranke, Pagan Amun, in vodja upornikov, Riek Machar. Od dokončno veljavnega mirovnega sporazuma se pričakuje, da bo državi prinesel mir. Vse od decembra 2013, ko je predsednik Kiir odstavil podpredsednika Macharja, so se v državi namreč vrstili spopadi med vladajočimi in uporniki pod vodstvom odstavljenega podpredsednika. Poleg tisočev preminulih je v begu pred nasiljem svoje domove zapustilo preko 1,6 milijona ljudi, kar predstavlja nekaj manj kot šestino celotne južnosudanske populacije.

Izrael je izstrelil raketo na orožarno palestinske organizacije Hamas v Gazi. Izraelske vojaške sile so sporočile, da je bil zračni napad odgovor na izstrelitev rakete iz Gaze, za katero po njihovem stoji osovraženi Hamas, ki ga Izrael uvršča na seznam terorističnih organizacij.

Sodelovanje med Rusijo in Egiptom se krepi. Na včerajšnjem srečanju v Moskvi sta se ruski in egiptovski predsednik, Vladimir Putin in Abdel Fattah al-Sisi, pogovarjala o jedrski elektrarni, ki jo bo v Egiptu gradilo podjetje Rosatom, razmišljata pa celo o sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma med Egiptom in Evrazijsko gospodarsko zvezo. Prav tako bo Rusija Egiptu pomagala pri gradnji skladišča za pšenico. Spomnimo, da je prav Rusija največja izvoznica žita v Egipt - v lanskem letu je tja prodala 4 milijone ton žita, kar predstavlja 40 odstotkov celotnih potreb države. Putin in al-Sisi sta prav tako pozvala k vzpostavitvi protiteroristične koalicije, ki bi delovala na Bližnjem vzhodu.

Ostajamo v Egiptu. Država se pogaja za nakup dveh visoko kvalificiranih francoskih bojnih ladij Mistral. Bojni ladji sta bili prvotno namenjeni v Rusijo, a je francoski predsednik Francois Hollande zaradi ruske aneksije Krima prodajo preklical, prav te dni pa je francoska stran ruski obljubila 900 milijonov evrov kompenzacije za neizvedeno prodajo. Potegovanje Egipta za nakup ladij, ki naj bi bil sofinanciran s strani držav Arabskega polotoka, je odraz težnje po krepitvi lastnih vojaških kapacitet in posledičnega dokaza o neodvisnosti od vojaške pomoči Združenih držav Amerike. Prav tako sta se konec julija Egipt in Savdska Arabija dogovorila o vzpostavitvi skupnih vojaških enot. V kolikor bo Egipt obveljal za kupca bojnih ladij, bo to njegov drugi nakup francoske bojne opreme. Letos je država že kupila 24 bojnih letal Rafale francoskega podjetja Dessault Aviation v vrednosti 5 milijard evrov.

K venezuelsko-kolumbijskim odnosom, ki jih ponovno zaznamuje problematika tihotapstva. Po prepričanju venezuelskih oblasti tihotapske združbe iz Venezuele v Kolumbijo tihotapijo subvencionirana živila, zdravila in gorivo, posledično pa se v Venezueli pogosto soočajo s pomanjkanjem naštetega. Ker so bili minuli teden med preiskavo tihotapcev ranjeni trije venezuelski vojaki, je venezuelski predsednik Nicolas Maduro mejo med državama z dekretom začasno zaprl. Še naprej ostajata zaprta dva največja mejna prehoda.

V Venezueli živi približno 5 milijonov Kolumbijcev, državo pa zapuščajo predvsem tisti na obmejnem pasu zaradi preganjanja venezuelskih represivnih sil, ki jih sumijo povezanosti s tihotapskimi dejavnosti. Venezuelske varnostne sile so nezakonito postavljena bivališča Kolumbijcev pričele označevati s črko D, kratico za “demolicion” - rušenje. To je na kolumbijski strani sprožilo ostre kritike, ki jih venezuelski predsednik Maduro zavrača z argumentom, da Venezuela namenja veliko denarja za revne kolumbijske državljane, ki so v državi poiskali nov dom.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je razveljavilo razpis za pridobitev štipendij za deficitarne poklice. Razlogi za razveljavitev še niso znani, odmeva pa sporni princip dodeljevanja štipendij. Te naj bi bile dijakom odobrene po ključu “kdor prej pride, prej melje”, zaradi navala ob odprtju prijav pa se je spletna stran ministrstva v ponedeljek začasno sesula.

V Mariboru se pričenja mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc. Več o festivalu pa vodja promocije festivala, Nina Hojnik:

Izjava

Off je pripravila vajenka Katja.