Sindikati so OFF

Današnji informativni OFF program začenjamo v Veliki Britaniji. Državni sekretar za poslovanje Sajid Javid je javnosti predstavil paket ukrepov, ki bodo močno omejili sindikalno dejavnost v državi. Tako naj bi po novem veljalo, da bodo morali sindikati sektorjev zdravstva, izobraževanja, požarne varnosti, transporta, mejne kontrole ter energetike za izvedbo stavke pripraviti glasovanje, na katerem bo svoj glas oddala vsaj polovica uslužbencev ustanove. Prav tako bo morala v podporo stavki glasovati vsaj polovica vseh uslužbencev, da bo stavka legalna. Poleg tega pa bi takšen zakon močno omejil sindikalno navezavo s političnimi strankami, saj bi uvedel obvezno glasovanje članov sindikata o sponzoriranju. Odzadnji razlog za takšen ukrep konservativcev se sicer skriva v dejstvu, da bi s prepovedmi sindikalnih finančnih prispevkov močno osušili proračun laburistov.

Predlagana zakonodaja glede sindikalnega organiziranja pa ni omejena zgolj na medstrankarsko obračunavanje, ampak močno posega v mehanizme, ki sindikatom zagotavljajo izvajanje pritiska nasproti kapitalu. Predlog poleg že prej omenjenega obveznega glasovanja določa še nova določila o organizaciji stavk. Med drugim bo organizator moral delodajalcu sporočiti izvedbo stavke vsaj štirinajst dni pred njenim pričetkom, prav tako pa bo imel delodajalec dovoljenje, da za obdobje stavke najame nove zaposlene. Dodatno bi se zaostrila tudi obravnava nezakonitih protestov, nova zakonodaja namreč takšne civilne nepokorščine ne obravnava več kot prekršek, ampak kriminalno dejanje.

Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis je sporočil, da je Komisija predlagala 7 milijard evrov kratkoročne premostitvene pomoči Grčiji z evropskega proračuna, natančneje iz mehanizma za finančno stabilnost EFSM. Denar naj bi bil namenjen poplačilom terjatev v naslednjih mesecih. V grškem parlamentu pa ta čas poteka razprava o implementaciji zahtevanih reform v zameno za 86 milijard evrov vrednega paketa posojil s strani evropskih in mednarodnih institucij. Kot pogoj za pridobitev pomoči mora danes grški parlament potrditi zahtevani reformni program, ki med drugim uvaja zvišanje davkov na luksuzno imovino, dvig kmetijskega davka, ukinitev davčnih olajšav pri davku na dodano vrednost na otokih ter dvig upokojitve starosti na 67 let. Potrditev reform znotraj Sirize ne uspe pridobiti ustrezne konsolidacije, tako je del njenih poslancev že napovedal svoj glas proti, prav tako pa je s svojega mesta odstopila namestnica finančnega ministra Nadia Valavani. Vendar večina v parlamentu naj ne bi bila dvomljiva, glasovanje v prid reformam so že potrdile opozicijske stranke Nova Demokracija, Pasok in To Potami.

Globalno poročanje selimo v Jemen. Vojaške sile, zveste predsedniku Abd-Rabbuju Mansourju Hadiju, so ob pomoči zračnih sil Arabske koalicije zavzele pristaniško mesto Aden na jugu države. Spopadi v mestu so ponovno vzniknili, ko so v ponedeljek propadla pogajanja pri Združenih narodih, ki bi zagotovila začasno prekinitev ognja. Pogovore je kot neveljavne zavrnila Savdska Arabija, ki je že kmalu zatem izpeljala nova letalska obstreljevanja hutijskih vojaških pozicij.

Nadaljujemo z novicami iz Makedonije. Potem ko je dalj časa trajajoča politična kriza vodila do majskih množičnih protestov proti in nato še v podporo vladi premiera Nikole Gruevskega, sta koalicijska VMRO-DPMNE ter opozicijska socialdemokratska stranka SDSM po mednarodnih pozivih pred tedni začeli pogovore za umiritev političnih razmer ob arbitraži Bruslja. Po posredovanju evropskega komisarja za sosedsko politiko Johannesa Hahna sta obe strani včeraj v Skopju prišli dogovora o predčasnih volitvah ter prehodnem obdobju. Predčasne volitve v Makedoniji bodo tako potekale 24. aprila prihodnje leto, 15. januar pa je skrajni datum, ko mora biti oblikovana prehodna vlada, ki bo te volitve izvedla. Sklenjen dogovor predvideva še vrnitev opozicije v parlament ter njeno vključitev v vlado v oktobru. Do konca leta pa naj bi s premierskega mesta odstopil Gruevski ter tako pustil vodenje države tehnični vladi.

Nevladna organizacija Global Witness oziroma Globalna priča je javnosti predstavila poročilo evropskega trgovanja z lesom v Srednjeafriški republiki. Evropski odkupi lesa v državi prek podjetij namreč posredno financirajo državljansko vojno. Več o poročilu pove član organizacije Jules Caron.

Izjava

Katere države pa so največje uvoznice spornega lesa?

Izjava

V Evropi sicer obstaja zakonodaja, ki prepoveduje uvoz nelegalno pridobljenega lesa, vendar ostaja neučinkovita.

Izjava

Kolikšen je bil napredek Evropske unije pri omejitvi uvoza spornega lesa in katera podjetja so največji uvozniki, za današnji OFF zaključi Caron.

Izjava