Sladki, sladki off

Danes se izteka ultimat, ki ga so ga voditelji Evropske unije postavili Rusiji, od katere zahtevajo aktivno ukrepanje za umiritev razmer na obmejnem območju Ukrajine. Evropske zahteve  med drugim zajemajo izpustitev talcev v rokah proruskih separatistov, prepustitev mejnih nadzornih točk nazaj v upravljanje Ukrajini in začetek pogajanj o uveljavitvi Porošenkovega mirovnega načrta. V kolikor pa Rusija ne bo pristala na pogoje Evropske unije, ji ta obljublja nadaljnje sankcije. Vendar pa hujših ukrepov ne gre pričakovati, zaradi energetske odvisnosti Evrope bi bile možne kazni, omejene predvsem na neskončno dopolnjevanje seznama zamrznitev premoženja ruskih veljakov, teh pa je očitno na pretek.

Hkrati z evropskim ultimatom se danes izteka tudi dogovor o prekinitvi ognja med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti. Umiritev razmer pa se zdi bolj deklerativne narave. Po poročilih naj bi konec tedna v spopadih v Slavjansku padlo pet ukrajinskih vojakov, proruskim upornikom pa naj bi uspelo zajeti protiletalsko oborožitev. Navkljub očitnim kršitivam mirovnega dogovora so bili voditelji držav Nemčije, Francije, Rusije in Ukrajine v štiristranskih pogovorih sklenjeni v tem, da je za umiritev razmer nujno podaljšanje začasnega dogovora o prekinitvi ognja.

Ob začetku ramadana se je Izrael odločil za drugačno taktiko boja proti palestinskim osvoboditeljskim skupinam. Izraelske obrambne sile so po Zahodnem Bregu spustile stotine lizik z napisom “Veseli ramadan: kanček sladkobe potem, ko vam je Hamas zagrenil življenje”. Takšna psihološka vojna, ki jo Izreal bojuje, ni nič novega, tako so obrambne sile nedolgo nazaj delile Palestnincem vžigalce z napisi “Hamas zažiga Zahodni breg”. Izraelu gre konsolidacija znotraj političnih skupin na okupiranem ozemlju v nos in poskuša na vse pretege ustvariti razdor in omajati zaupanje ljudstva v svoje predstavnike. Ob tem pa ne gre pozabiti, da se represija Izraela še vedno nadaljuje po ustaljeni poti, v zadnjih dneh so tako izraelske sile izvedle dvanjast letalskih napadov na območju okupirane Gaze.

Palestinci pa niso edini, ki jim življenje greni uradni Tel Aviv. Tisoč prosilcev za azil, zaprtih v izraelskem begunskem taborišču Holot, se je odločilo, da raje zapusti državo in se vrne v rodne kraje, kot da ostanejo na čakanju v Izraelu, nastanjeni v nehumanih pogojih. Svojevrsten eksodus migrantov večinoma sudanskega in eritrejskega porekla se je končal na egiptovski meji, kjer jim je izraelska vojska preprečila izstop iz države.

Nadaljujemo z dogajanjem v Iraku. Islamistična skupina Islamska država Iraka in Levanta je razglasila kalifat, za kalifa pa razglasila svojega vodjo Abuja Bakr al-Baghdadija. V želji po obnovitvi ureditve po otomanskem vzoru stremijo k islamski državi, ki naj bi obsegala območje med Mediteranom in Arabskim polotokom. Razglas predstavlja direkten napad na vodilno vlogo Al-Kaide med islamističnimi skupinami in oblast arabskih dinastij na Polotoku. Hitro napredovanje in zajetje energetskih virov pa daje tej skrajni skupini dodatno veljavo.

Vendar pa napredovanje skrajnežev ni brez upora. Po informacijah iraških uradnikov naj bi vojaškim enotam uspelo uspešno napasti mesto Tikrit, ki je bilo še do včeraj v popolni oblasti radikalne vojske Islamske države Iraka in Levanta. Če so informacije resnične, bi takšna operacija lahko povrnila določeno zaupanje v vodstvo trenutnega premierja  Nourija Al-Malikija, ki vodi iraški parlament brez oblikovane vlade. So se pa v boj proti islamistom vmešale svetovne velesile. V Irak so prispela sveže kupljena ruska vojna letala Sukhoi-25, ki jih je iraška oblast naročila po tem, ko je ameriška vojska zamujala z dobavo.

V iraški krizi pa so svojo priložnost zaslutili Kurdi, živeči v Iraku. Predsednik regionalne uprave Masoud Barzani je napovedal izvedbo refrenduma, na katerem se bo odločalo o odcepitvi regije Kurdistana od iraška države. Manjšina že dalj časa uživa poseben status, ki ji zagotavlja določeno avtonomijo, vendar zaradi strahu pred odzivom sosednjih držav do sedaj še ni prišlo do jasne artikualcije zahtev po neodvisni državi. Podporo možni kurdski državi je že izrazil izraelski premier Benjamin Netanyahu. Izraz podpore je jasno povsem pragmatične narave, nadejajo se, da bi območje pod oblastjo Kurdov služilo kot tampon cona Izraelu.

V afganistanskem mestu Kabul so bile minuli petek ulice preplavljene s protestniki. Množica, ki naj bi po nekaterih ocenah zajemala 10.000 protestnikov, je z nekdanjim predsedniškim kandidatom Abdullahom Abdullahom  na čelu nasprotovala procesu volitev. Njihov izid je bil po njegovih obtožbah sodeč rezultat goljufije, saj naj bi bila zmaga nekdanjega ekonomista Svetovne banke Ashraf Ghanija rezultat jemanja neizpolnjenih glasovnic. Konflikt med predsedniškima kandidatoma sicer zaostruje že prisotne etnične napetosti med Tadžiki, na čelu katerih stoji Abdullah in Paštuni, ki podpirajo Ghanija.

Kitajske oblasti so v protiterorističnem zanosu v masovni sodbi v provnici Xinjiang  obsodile 113 ljudi na večletno zaporno kazen zaradi dejanj terorizma, štiri obtožence pa čaka dosmrtna ječa. Nemirna regija je dom muslimanske manjšine Ujgurov in vir problemov za kitajske oblasti. Sodba je bila odgovor na vrsto terorističnih napadov, za katere pa državne oblasti pripisujejo odgovornost muslimanskim skrajnežem v regiji. Ob tem je vredno omeniti, da je ravno ujgurska manjšina že dalj časa žrtev kulturnega, političnega in ekonomskega zatiranja s strani Kitajske.

Ustavna komisja državnega zbora je pripravila javno predstavitev mnenj ob predstavitvi ustavnih sprememb, ki bi zagotovile pravico do pitne vode kot ustavno. O predlogu ustavnega zakona smo govorili s predlagateljem in prvopodisanim Branetom Golubovićem.

Izjava je v posnetku

Kaj pa lahko glede predloga ustavnega zakona pričakujemo v prihodnosti?

Izjava je v posnetku

Koalicija za ohranitev javnega zdravstvenga sistema je v Domu sindikatov predstavila rezultate tromesečnih aktivnih prizadevanj za uveljvitev ciljev, za katere se zavzema peticija, pod katero je do sedaj podpisanih skoraj osem tisoč državljanov. O delu Koalicije smo govorili s predsednico društva Združenja za nas in koordinatorico Koalicije Nevenko Leške.

Izjava je v posnetku