SlOFFvenizacija

Turška vlada je po potresih blokirala dostop do družbenega omrežja Twitter. Državljani Turčije do Twitterja ne morejo dostopati prek dveh največjih internetnih ponudnikov, počasneje Twitter deluje prek omrežja Vodafone. Blokada dostopa sledi kritikam predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, ki so se po omrežju razširile zaradi počasnega ukrepanja po potresih. Aktivisti trdijo, da turška vlada z omejevanjem dostopa do Twitterja omejuje tudi iskanje pomoči potrebnih. 

Ostajamo v okviru hektičnega popotresnega dogajanja v Turčiji. Turški vojaki so v potresno prizadetem Hatayu v nemirih ubili tri zapornike, ki so začeli z uporom. Pred tem naj bi od paznikov zahtevali informacije o svojih družinah. Ranjenih je bilo še 12 zapornikov. 

Nevladna organizacija Human Rights Watch je zaradi izvajanja prisilnega vojaškega vpoklica pozvala k uvedbi mednarodnih sankcij proti eritrejski vojski in oblastnikom. Organizacija s sedežem v New Yorku poroča, da je eritrejska vlada z zadnjim valom prisilnega naborništva začela lani, ko je Eritreja v vojni s Tigrajsko ljudsko osvobodilno fronto podprla etiopske sile. Od takrat je eritrejska vlada v okviru intenzivne kampanje prisilnega vpoklica mobilizirala več tisoč ljudi, med njimi tudi mladoletnike, družinam osumljenih izogibanja vpoklicu pa je zasegla domove. Po navedbah organizacije so varnostne sile po vsej državi postavile kontrolne točke za lov na nabornike in hodile od vrat do vrat, da bi identificirale tiste, ki se vpoklicu izmikajo. Slovenija je pred tremi leti sicer petim prosilcem za azil, ki so iz Eritreje zbežali pred prisilnim vpoklicem, izdala negativne odločbe, češ da je Eritreja varna država. Večina prosilcev je Slovenijo medtem že zapustila.

Vojaški guverner kongovske province Severni Kivu, generalpolkovnik Constant Ndima, trdi, da so člani mirovnih sil Združenih narodov med napadom na konvoj mirovne misije ubili osem civilistov. Protestniki so v znak neodobravanja prisotnosti mirovnih sil v Demokratični republiki Kongo v torek zažgali štiri tovornjake misije Združenih narodov. Pripadniki mirovnih sil so skupaj z državno vojsko na napad odgovorili s streljanjem, pri tem so ranili 28 ljudi. Severni Kivu je torišče spopadov med uporniškimi milicami, med katerimi je najmočnejša M23, in državno vojsko Konga.

Podpredsednik parlamenta Pridnestrske republike je izrazil nasprotovanje »separatističnemu zakonu«, ki ga je sprejel moldavski parlament. Pred tednom dni sprejeti zakon uvaja zaporno kazen za obtožene separatizma, predvideva pa tudi kazni za spodbujanje in financiranje separatizma, zaroto proti Moldaviji in zbiranje informacij, ki bi lahko škodovale suverenosti države. Pridnestrske oblasti trdijo, da nove določbe kazenskega zakonika Moldavije ogrožajo pravice in svoboščine vseh prebivalcev regije. Zakon naj bi ustvarjal osnovo za kazenski pregon skoraj vseh državljanov Pridnestrja. Rusija ima v Pridnestrski republiki, ki se je od Moldavije odcepila ob razpadanju Sovjetske zveze, stacioniranih okrog 1700 vojakov. 

Bela hiša po razkritjih preiskovalnega novinarja Seymourja Hersha zanika odgovornost za eksplozije na plinovodih Severni tok 1 in 2. Hersh, ki se v svojem prispevku, objavljenem na blogu Substack, sklicuje zgolj na anonimne vire in zgodbe ni podprl z dokumenti ali drugimi materialnimi dokazi, trdi, da je septembrski napad na plinovoda ukazal ameriški predsednik Joe Biden. Eksplozije so se zgodile na gospodarskih območjih Švedske in Danske, ki sta ju, tako kot ZDA in Nato, že takrat označili za sabotažo. Rusija je za eksplozije obtožila Zahod, Hersh pa sedaj trdi, da so bili ameriški potapljači tisti, ki so junija lani v Baltiku pod pretvezo vojaških vaj na cevi plinovodov nastavili eksploziv. Tri mesece kasneje naj bi Norveška Združenim državam Amerike ta eksploziv pomagala razstreliti. Bela hiša, ameriško zunanje ministrstvo in obveščevalna agencija Cia Hershove obtožbe zanikajo, njegovo poročilo pa so označili za »popolnoma lažno in povsem izmišljeno«. Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da morajo ZDA pojasniti svojo vlogo v eksplozijah. 

Avstralija bo odstranila nadzorno tehnologijo kitajske proizvodnje, ki se uporablja v vladnih zgradbah. Podjetji Hikvision in Dahua, ki sta delno v lasti kitajske države, sta več kot 250 avstralskim vladnim stavbam zagotovili prek 900 kosov nadzorne opreme. Obrambni minister Richard Marles je dejal, da bi kitajske nadzorne kamere lahko pomenile varnostno tveganje. Avstralija namreč ne more vedeti, ali ima kitajska vlada dostop do občutljivih informacij. Predstavniki Hikvisiona zagotavljajo, da delujejo v skladu z vsemi avstralskimi zakoni in varnostnimi zahtevami, Kitajska pa Avstralijo poziva k zagotovitvi pravičnega in nediskriminatornega okolja za nemoteno delovanje kitajskih podjetij. Pred Avstralijo so odločitev o prenehanju nameščanja kitajskih kamer v stavbe političnih institucij sprejeli tudi v Združenem kraljestvu in nekaterih ameriških zveznih državah.

Brazilske okoljske specialne enote so začele z racijami proti nelegalnim rudarjem zlata na območju, kjer prebiva staroselsko ljudstvo Yanomami. V izjavi za javnost so z Brazilskega inštituta za varstvo okolja in obnovljive naravne vire sporočili, da so agenti uničili helikopter, letalo in infrastrukturo rudarjev v zvezni državi Roraima. Predstavniki Yanomamijev pravijo, da se je oškodovana naravna površina zaradi nelegalnega rudarjenja na njihovem ozemlju v letu 2021 povečala za 41 odstotkov, in sicer na skoraj 3300 hektarjev. Po podatkih vladne agencije v rezervatu Yanomamijev v Amazonskem pragozdu deluje okoli 20 tisoč nelegalnih rudarjev zlata, katerih delo je povzročilo pomanjkanje hrane in množične okužbe z malarijo pri staroselcih. Brazilska vlada je razglasila izredne razmere na področju javnega zdravja Yanomamijev.

Zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo Slovenija Turčiji in Siriji po uničujočem potresu namenila 400 tisoč evrov humanitarne pomoči za okrevanje po naravni katastrofi. Sredstva za humanitarno pomoč bo ministrstvo pridobilo iz sredstev proračunske rezerve. Polovico sredstev bo prejela Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca za okrevanje prebivalcev na jugovzhodnem delu Turčije, drugo polovico pa Čezmejni sklad za Sirijo za pomoč prebivalcem prizadetega dela Sirije. Slovenija bo Turčiji prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite namenila tudi materialno pomoč v vrednosti dobrih 450 tisoč evrov. 

Podmladek avstrijske svobodnjaške stranke na Koroškem je v predvolilni propagandi za volitve v koroški parlament pozval k ustavitvi slovenizacije Koroške. V objavi so prav tako pozvali k odstavitvi avstrijske socialdemokratske stranke, ki po njihovem spodbuja slovenizacijo. Župan Globasnice Bernard Sadovnik je na okrožno tožilstvo v Celovcu vložil tožbo zoper svobodnjaški podmladek zaradi predvolilnega hujskaštva. Podlago za tovrstni pregon znotraj avstrijskega pravnega reda komentira nekdanji predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjan Šturm. 

Izjava

OFF je pripravila vajenka Lara, pomagal je Jan.

Vir fotografije: Twitter