Slovenska waste management mafija OFF

Aktualno-politična novica
18. 6. 2021 - 15.00
 / OFF

Prejšnjo nedeljo izvoljena izraelska koalicija pod taktirko Naftalija Bennetta je v svojem mandatu obljubila spodbujanje premirja med Izraelom in Palestino. V sredo ta teden so nato izraelske sile nadaljevale z obstreljevanjem Hamasovih vojaških oporišč, včeraj pa so izraelska letala že drugič po koncu 11-dnevnega obstreljevanja prejšnji mesec zagnala obsežen napad na območja v Gazi, ki so pod kontrolo oboroženih palestinskih milic. Za slednje Izrael trdi, da so namerno streljale na njihove vojaške sile in spuščale zažigalne balone, čeprav je z agresivnim obstreljevanjem začela prav Bennetova koalicija. Gibanje Hamas je izjavilo, da je okupatorjevo bombardiranje strateških palestinskih oporišč lep pokazatelj njegovega značaja in da bo Hamas še naprej, citiramo, »branil svoje ljudi in svete objekte ter območja«. Konec citata. 

Galibaf
Eden klepeta, drugi igra
 / 9. 12. 2020

Na volišča so se podali Iranci, ki bodo danes odločali o novem predsedniku. Na volilno dirko se je prijavilo skoraj šeststo kandidatov, na koncu pa je dvanajst juristov in teologov skrbniškega sveta zeleno luč dalo sedmim posameznikom, ki niso pripadniki centristične, reformistične frakcije trenutnega predsednika Hassana Rouhanija. Rouhaniju se namreč očita, da je v luči Trumpovih sankcij zaradi jedrskega programa, nato pa koronavirusne epidemije, breme krize premostil na iranski delavski razred in pripomogel k razrastu revščine. Sodeč po anketah javnega mnenja ima daleč največjo podporo trenutni iranski vrhovni sodnik Ebrahim Raisi, ki uživa tudi podporo raznih konservativnih in ortodoksnih politikov ter organizacij. Raisi se je po islamistični revoluciji leta 1979 pridružil tožilstvu v Teheranu, nato pa naj bi odigral ključno vlogo pri množičnih usmrtitvah političnih nasprotnikov ajatole Homeinija leta 1988, ko je bilo usmrčenih več tisoč pripadnikov ljudskih mudžahedinov Irana in iranske komunistične partije. Ena od glavnih obljub Raisa je boj proti korupciji. Njegov glavni rival je šef centralne iranske banke Abdolnaser Hemmati, ki pa mu očitajo, da ni ubranil vrednosti iranske valute, potem ko so ZDA ponovno uvedle gospodarske sankcije.

Ameriški regulatorji za avtomobilsko varnost so začeli s tridesetimi preiskavami nesreč z avtomobili Tesla, ki so od leta 2016 terjale deset smrtnih žrtev. Administracija za prometno varnost na nacionalnih avtocestah je ugotovila, da bi v kar sedemindvajsetih od tridesetih nesreč za okvaro Teslinih avtomobilov lahko bil kriv avtopilotni sistem. Že pred zagnano preiskavo so se pojavljale ugotovitve, da ima avtopilot, ki je sicer opremljen s kamerami, radarjem in sonarjem kratkega dometa, težave z razpoznavanjem nepremičnih predmetov, pa tudi vozil, predvsem policijskih in gasilskih. Na očitke o nevarnosti svojih izdelkov pa se odgovorni v Tesli še niso uspel odzvati. Pred nekaj časa je podjetje namreč razpustilo svojo piar službo, svoje uporabnike pa napotilo na bolj natančno prebiranje priročnikov.    

Brazilski senat je v četrtek po pobudi predsednika Jaira Bolsonara glasoval o zakonu, s sprejetjem katerega bi se lahko izvedlo privatizacijo državnega energetskega giganta Eletrobras, ki je sicer največje elektroenergetsko podjetje v Latinski Ameriki. S prodajo delnic podjetja bi se brazilska vlada lahko okoristila z okoli petimi milijardami evrov in jih uporabila za obnovo koncesij za Eletrobrasove hidroelektrarne in daljnovode. Levičarski nasprotniki trenutne brazilske vlade, predvsem nekdanji predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, pa so posvarili, da bi Bolsonaro, citiramo, »s prodajo podjetja za ceno banane ogrozil energetsko varnost državljanov, saj bi energetski stroški narasli, upravljanje z nekaterimi vodami pa bi padlo v roke privatnikov s škodljivi namerami«. Konec citata. Predlagan zakon mora sicer v roku dveh tednov še enkrat potrditi predstavniški dom. 

Največja črnogorska koalicijska zveza strank Demokratska fronta je napovedala bojkot parlamenta, potem ko so poslanci njenih koalicijskih partneric ob podpori opozicijske DPS izglasovali razrešitev pravosodnega ministra Vladimirja Leposavića. Glasovanje je parlamentu že v začetku aprila predlagal premier Zdravko Krivokapić zaradi ministrove izjave o tem, da bo genocid v Srebrenici priznal, ko bo ta »nedvoumno dokazan«. Poleg razrešitve je parlament izglasoval tudi resolucijo, v kateri je genocid obsodil in potrdil, da je bila Srebrenica etnično očiščena več kot osemtisočih ljudi, prav tako pa je 11. julij razglasil za dan spomina na žrtve tega genocida. V Demokratski fronti so resolucijo razglasili za provokacijo Srbov v Črni gori, prav tako pa so napovedali umik podpore premierju Krivokapiću in zahtevo za sklenitev nove koalicijske pogodbe. Koalicija, ki jo vodi Krivokapić, je lani uspela zamenjati vlado DPS in Mila Đukanovića, ki je Črno goro vodil tri desetletja. 

mfa
Nepravilnosti v javnem komunalnem podjetju Jesenice
 / 21. 5. 2021

V zvezi s čedalje večjim številom odkritih nezakonitih odlagališč odpadnega komunalnega blata so slovenski kriminalisti v sredo opravili osemnajst hišnih preiskav na območju Maribora, Celja in Ljubljane. Pri tem so ugotovili, da je bila za raztros mulja, polnega škodljivih kovin, odgovorna dobro organizirana kriminalna združba za prevoz in zbiranje odpadkov, ki je od najemnikov prevzemala tovor in ga metala na lokacijo v Pivoli in v Šentjurju. Kazenska ovadba je bila podana zoper šest fizičnih in dve pravni osebi, osumljenih sostorilstva v kaznivem dejanju obremenjevanja in uničevanja okolja po 332. členu Kazenskega zakonika. V kolikor bi bili osumljeni spoznani za krive, jim grozi do osem let zapora. 

Tudi po uradnem koncu epidemije vlada nadaljuje s sprejemanjem odlokov o omejitvi gibanja in zbiranja. Z naslednjim tednom bo tako za udeležbo na javnih prireditvah in shodih z do 100 udeleženci veljal pogoj PCT – prebolel, cepljen, testiran, z izjemo mladoletnih oseb, prav tako pa članom istega gospodinjstva ni treba držati varnostne razdalje enega metra in pol. Vladna miloščina se bo tudi tokrat pokazala v obliki bonov, ki pa bodo sedaj lahko koriščeni tudi za kulturne dogodke, poleg turističnih in športnih namenov. Odrasli naj bi prejeli bon v vrednosti 100 evrov, mladoletni pa 50 evrov.

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.