Srečanje, protesti in javni nagovori

Na Severnem Irskem se bo danes sklenil dvodnevni vrh skupine G8. V ospredju vrha, ki ga gosti britanski premier David Cameron, so tri teme − ukrepi za učinkovitejše pobiranje davkov, ukrepi za sprostitev svetovne trgovine in večja preglednost finančnih transakcij, ki naj bi zmanjšala korupcijo. Na političnem področju je v ospredju sirska kriza. Glavna tema pa je vendarle gospodarstvo. Pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu z Združenimi državami Amerike so namreč osrednja debata srečanja gospod in gospa ob jezeru Lough Erne v Enniskillnu na Severnem Irskem. Potencialni dogovor naj bi bil eden od mejnikov v odnosih med staro celino in Združenimi državami Amerike. „Gospodarska rast, delovna mesta, blaginja“ je njegove ključne koristi opisal predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy. A hkrati opozoril, da bodo pogajanja težka in da nihče nima čarobne paličice za rešitve.

Ob vrhu osmih najbogatejših držav na svetu, brez Kitajske, Indije in Brazilije, se odvijajo tudi protesti. Ti so tokrat sicer bolj folklorne narave. Okoli dva tisoč protestnikov, ki so se zbrali v Enniskillenu , je pričakal šest in pol kilometrski obroč, sestavljen iz tri metre visoke kovinske ograje. Za varnost voditeljev skrbi pet tisoč severnoirskih policistov, ki jim pomaga štiri tisoč policistov iz drugih delov Velike Britanije ter neznano število pripadnikov vojaških specialcev SAS.

Afganistanske sile so uradno prevzele nadzor nad še poslednjimi 95 območji v državi, ki so bila še do včeraj pod okriljem organizacije NATO. Celotno državno ozemlje tako prvič po letu 1989 spada pod nadzor vojaških sil, ki jih vodi enotna Afganistanska vlada. Po odhodu sovjetskih sil v letu 1989 sta se v državi zgodili dve zaporedni državni vojni, ki sta svoj konec doživeli leta 1996. Od takrat naprej so Afganistancem vladali Talibani, od leta 2001 do danes pa Združene države Amerike. Le-te bodo v omenjeni državi še vedno imele svoje pehotne enote, in sicer do konca leta 2014.

Ob uradni predaji oblasti so se v Kabulu odvijali tudi protesti. Eden izmed teh je bil samomorilne narave. Storilec je ob napadu na avtomobilski konvoj poslanca afganistanskega parlamenta Mohameda Mohakika ubil tri civiliste.

Ameriško vrhovno sodišče je s sedmimi glasovi za in dvema proti razveljavilo zakon zvezne države Arizone, ki pred registracijo za zvezne volitve od volivcev zahteva dokaz o državljanstvu. Odločitev je odmevna, ker se tiče različnih poskusov republikancev, da revnim, priseljencem in starejšim, ki so bolj naklonjeni demokratom, preprečijo volilno udeležbo. Po zadnjem porazu na predsedniških volitvah so začeli v državah, ki jih vodijo republikanci, spreminjati volilne zakonodaje z očitnim namenom, da si izboljšajo možnost ne s spremembo politike, ampak s spremembo pravil igre. V Arizoni so zvezni zakon prikrojili sicer že leta 2004, in to na podlagi referenduma, da onemogočijo volilno udeležbo nezakonitim priseljencem, ki jim je to sicer zadnja skrb na svetu. Od volivcev, ki so se želeli registrirati, kar je v ZDA pogoj za uresničitev te najbolj temeljne demokratične pravice, je Arizona zahtevala državno vozniško dovoljenje, potni list ali rojstni list. Američani se veliko selijo med različnimi državami in ker ni centralnega registra, se morajo vsakič po selitvi znova registrirati, če želijo voliti.

Turška policija je aretirala in pridržala več deset ljudi, preiskala njihove domove in izvedla racijo v pisarnah dveh medijev v okviru koordinirane operacije, s katero je poskušala zajeziti množične proteste, ki so zajeli državo. Policisti so preiskali domove približno 90 članov Socialistične stranke zatiranih, manjše levičarske skupine, ki je aktivno sodelovala v protestih v carigrajskem parku Gezi in na trgu Taksim, ki je središče vsedržavnega protivladnega protestnega gibanja. Policija je prav tako izvedla racijo v pisarnah časnika Atilim in turške tiskovne agencije Etkin, lokalnih medijev, ki naj bi bili povezani z Socialistično stranko zatiranih. V operaciji v prestolnici Ankara je bilo sicer aretiranih 30 ljudi, 13 pa jih je bilo pridržanih v mestu Eskisehir . Za zdaj pa še ni znano, kaj je aretiranim sploh očitano. Po turški zakonodaji namreč lahko aretirane policija zadrži in zaslišuje tudi do štiri dni, preden jih odvede pred sodnika ali izpusti.

Več tisoč bolgarskih protestnikov je zasedlo bolgarske ulice in zahtevalo odstop novega premiera Plamena Orešarskija. Manj kot tri tedne po prevzemu vodstva tehnokratske vlade s podporo socialistov se Orešarski sooča s pozivi k odstopu zaradi imenovanja medijskega magnata na čelo nacionalne varnostne agencije. Približno sedem tisoč protestnikov je vzklikalo: »odstopi, rdeča smet«, med ponedeljkovim shodom v Sofiji, ki je blokiral promet v središču mesta. Imenovanje Deljana Pejevskega, mladega poslanca in medijskega mogotca, na čelo varnostne agencije Dans so po ostrem odzivu javnosti preklicali in tudi sam Pejevski se je odpovedal položaju. Ljudstvo ni zadovoljeno, državno politično elito smatra za skorumpirano.

Društvo in sindikat novinarjev Slovenije ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije popoldne v Ljubljani pripravljajo protestni shod v podporo zaposlenim na grškem RTV-ju. Grško vrhovno upravno sodišče je sicer v ponedeljek z začasno odredbo ustavilo sklep vlade v Atenah, da zapre državno radiotelevizijo ERT, in odredilo ponovno odprtje televizije, dokler ne bo mogoče vzpostaviti novega nacionalnega medija. Novinarji in podporniki grške RTV se bodo kljub temu popoldne sešli na protestnem shodu pred predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji in nadaljevali pot do stavbe grškega veleposlaništva v Sloveniji. Govoril smo s predsednikom sindikata novinarjev Slovenije, Matijo Stepinškom:

Izjava je na voljo v posnetku oddaje.

Ob šestih zvečer pa bo v KUD-u France Prešeren še javna tribuna z naslovom Upor pogodbenikov, na kateri bodo zbirali tudi podpise podpore zahtevam pogodbenih sodelavcev v medijih. Sindikat novinarjev Slovenije bo zbiral podpise podpore pod zahteve pogodbenih sodelavcev v medijih, ki nosijo naslov Ustavimo diskriminacijo in degradacijo poklica. Zahteve naslavljajo na izdajatelje medijev, vlado, pristojno ministrstvo in Državni zbor ter tudi na inšpekcijske službe. Pri tem med drugim poudarjajo, da so pogodbeni sodelavci v medijih najbolj ranljiva ter pravnim in socialnim tveganjem izpostavljena skupina novinarjev, prek katere je ogrožen javni interes na področju medijev. Več o večernem dogajanju v Trnovem pove novinarka Dela, Tanja Starič, ki bo tudi vodila pogovor.

Izjava je na voljo v posnetku oddaje.