Tajvanu OFF
Zmagovalec predsedniških volitev na Tajvanu je Laj Čing-Te, kandidat vladajoče Demokratske napredne stranke, krajše DPP. Laj, ki je bil favorit za zmago že pred volitvami, je zmagal z nekaj več kot 40 odstotki glasov. Nasledil je predsednico Caj Ing Ven iz njegove stranke, ki ni mogla več kandidirati zaradi dveh zaporednih mandatov. Drugo mesto je osvojil kandidat iz opozicijske stranke Kuomintang Hov Ju-Ih, ki je dosegel 33 odstotkov glasov. Sledi mu kandidat Tajvanske ljudske stranke, Ko Ven Dže, s približno 26-odstotno podporo. Volivci so poleg novega predsednika volili poslance v novem sklicu parlamenta. Čeprav je DPP zadržala predsedniško funkcijo, je izgubila večino v parlamentu. Kuomintang je dobil sedež več od vladajoče stranke, o vladajoči koaliciji pa bo odločala tretjeuvrščena ljudska stranka. Laj in vladajoča stranka sta kampanjo gradila na nasprotovanju Ljudski republiki Kitajski, ki ima po mednarodnem pravu suverenost nad otokom. Po mnenju sinologa Luke Furjana bo morala stranka DPP svoj politični program zasnovati širše od nasprotovanja Kitajski.
Ameriški predsednik Joe Biden je na Tajvan poslal neformalno delegacijo s čestitkami, izjavil pa je, da Američani ne podpirajo tajvanske neodvisnosti. Več o volitvah na Tajvanu v OFFsajdu ob petih.
Vlada Nauruja je prekinila diplomatske vezi s Tajvanom in ga odslej priznava kot del Ljudske republike Kitajske. To pomeni tudi vzpostavitev diplomatskih odnosov pacifiške otoške države s celinsko Kitajsko. Tajvanu neodvisnost tako priznava enajst držav. Naurujske oblasti so diplomatske vezi s Tajvanom prvič prekinile leta 2002, a jih čez tri leta obnovile. Predstavniki tajvanske vlade trdijo, da je Kitajska Nauruju za diplomatsko podporo namenila denarno podporo, česar na kitajskem zunanjem ministrstvu niso komentirali.
Maldivski predsednik Mohamed Muizzu je indijski vojski postavil dvomesečni rok za umik z otočja. Na otočju v Indijskem oceanu je 80 indijskih vojakov, katerih nalogi sta upravljanje in vzdrževanje dveh helikopterjev ter letala, ki jih je Indija podarila Maldivom. Muizzu je v svoji predsedniški kampanji pogosto nasprotoval Indiji, v tem duhu pa se je odločil tudi za tesnejše sodelovanje s Kitajsko. Prejšnji teden je Muizzu s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom podpisal sporazume o sodelovanju na področju kmetijstva, podnebja in infrastrukture.
Turška vojska je izvedla zračne napade v Siriji in Iraku, kjer so se po njenih informacijah nahajali člani Delavske stranke Kurdistana, krajše PKK, in sirske kurdske milice YPG. V napadih so turške sile na 29 lokacijah bombardirale jame, bunkerje in zaklonišča ter pri tem ubile vsaj 45 Kurdov. Po informacijah rožavskih medijev je turška vojska zbombardirala tudi električno in naftno infrastrukturo. Turčija bombardiranje upravičuje kot povračilni ukrep za napad borcev PKK na turško vojaško oporišče na severu Iraka, v katerem naj bi ubili devet turških vojakov. Turška policija je ob tem zaradi suma povezanosti s PKK, ki jo prav tako kot YPG turške oblasti obravnavajo kot teroristično organizacijo, aretirala 113 oseb. Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je sporočil, da bo turška vojska podobne operacije v Siriji in Iraku nadaljevala.
Ameriška vojska je v Rdečem morju sestrelila balistično raketo, ki so jo proti ameriškemu rušilcu USS Laboon s kopnega izstrelili jemenski gverilci, znani kot Hutiji. Ameriška in britanska vojska sta čez vikend izvedli nove napade na jemensko ozemlje. Hutiji, s pravim imenom Ansar Alah, napadajo plovila, povezana z Izraelom. Z napadi ne bodo prenehali, dokler Izrael ne bo končal genocida v Gazi.
Izraelska vojska je čez noč izvedla zračne napade na celotnem območju okupirane Gaze. Najhuje je v osrednjem delu enklave, kjer so izraelske sile zbombardirale begunska taborišča Burejdž, Magazi in Nusejrat. Bombardirale so tudi okolico bolnišnice Al Aksa, ki je ostala brez goriva. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da bo Izrael nadaljeval svojo vojno proti Hamasu, pri čemer jih ne bo ustavil nihče, niti Meddržavno sodišče v Haagu. Urad izraelske vlade za usklajevanje vladnih dejavnosti je sporočil, da je Izrael v nedeljo dovolil vstop 237 tovornjakom s humanitarno pomočjo v enklavo. Pred začetkom popolne blokade, ki jo je Izrael uvedel na območju Gaze, je v enklavo dnevno vstopilo okoli 500 tovornjakov. Izraelske sile so izvedle tudi več racij na območju okupiranega Zahodnega brega, oboroženi izraelski naseljenci so vdrli v vas Burin v osrednjem delu območja in napadli civilno prebivalstvo.
Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da so uslužbenci teksaške zvezne države ameriški obmejni patrulji preprečili rešitev treh migrantov iz reke Rio Grande. Ti so utonili v mejni reki med Združenimi državami in Mehiko, v bližini kraja Eagle Pass v Teksasu. Teksaški uslužbenci so zveznim dostop preprečili v okviru protimigrantske operacije Lone Star, ki jo je na lastno pest začel teksaški republikanski guverner Greg Abbot. V operaciji so prejšnji teden teksaški uslužbenci prevzeli nadzor nad parkom Shelby v Eagle Passu. Ameriško ministrstvo za pravosodje je zato vložilo dve tožbi proti Zvezni državi Teksas. Uslužbenci Lone Stara so dostop do parka obmejnim patruljam preprečili in sami izvedli pregled, vendar migrantov niso našli. Pozneje so trupla našle mehiške oblasti. Teksaško ministrstvo za obrambo trdi, da njihovi uslužbenci niso blokirali dostopa do migrantov in da so bili migranti že mrtvi, ko so bili o situaciji obveščeni. Teksaška vlada je na reko Rio Grande ilegalno namestila tudi pregrado, zaradi česar bije ločen spor z zvezno vlado Joeja Bidna.
Po torkovi opozorilni stavki so zdravniki in zobozdravniki začeli splošno stavko do preklica. Zdravniki bodo med stavko opravljali zgolj nujne storitve, za zdravstvene storitve pa velja praznični razpored. Zdravniški sindikat Fides od vlade zahteva ureditev neodvisnega plačnega stebra v javnem sektorju, ki bi stopil v veljavo prvega julija letos. Želijo si tudi sprejetje dveh aneksov h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, protipredlogov pa od vlade od začetka pogajanj še niso dobili. Sindikat vlado obtožuje nespoštovanja določil iz že podpisanih sporazumov in zavlačevanja s plačno reformo. Fides predlaga uvedbo novega delovnega mesta starejši zdravnik oziroma zobozdravnik specialist – položaj, na katerem bi zaposleni prejel skoraj 5900 evrov bruto mesečno. Novo delovno mesto bi po mnenju Fidesa popravilo plačno nesorazmerje, ki je nastalo z dvigom plač mladih zdravnikov. Sindikat od vlade pričakuje stoodstotno plačilo med stavko. Stavke zdravnikov ne podpirajo v Združenju za dostojno starost Srebrna nit, Sindikatu zdravstva in socialnega varstva ter v Zbornici zdravstvene in babiške nege. Svojo podporo stavkajočim pa so izrazili v zobozdravniškem sindikatu Dens. Sindikat družinskih zdravnikov opozarja, da stavka ne naslavlja glavnih problemov javnega zdravstva.
OFF sta pripravila vajenec Tim in Tia.
Foto: 總統府
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj